Enost – Znanost ali ideologija
No ljudje, ko sem že toliko pisarila o zemeljskih dušah. Matjazko je ena izmed najbolj tipičnih. Torej kar je najbolj razvidno iz njegovih postov je to da ima strašanske probleme sprejemanja drugačnega razmišljanja. Zato ker je tako zelo vpet v iluzijo tretje dimenzije, še ni zmožen dojeti teh znanj. On vidi samo tu kar je, torej materija ki pa ni sploh važna in vse povezuje striktno in samo z zemeljskim nivojem.
Me pa matjazko zelo spominja na osebo, s katero sem se družila nekoč. Ta oseba je bila taka da če sem jaz kaj povedala kakšno svojo misel, anekdoto karkoli je bila reakcija osebe vedno ista. Reagiral je pa nekako takole: povedala si svoje, se ne strinjam s tem kar si povedala, SEDAJ ti bom pa jaz povedal svoje mnenje IN ZAKAJ IMAM JAZ PRAV TI IMAŠ PA NAROBE.
Posledično sem to osebo kmalu skenslala, pa tudi vsi ostali s katerimi se je oseba družila so jo skenslali.
Glavni problem v tem svetu, in posledično velike zmede in nevednosti, je da se resnica prikriva. Po drugi strani pa si elita dela zaklonišča in zaloge, v svoji veri, da bo tako lahko preživela spremembe. Poanta je pa v tem da se ne gre zgolj za spremembe na fizičnem nivoju, ampak je multidimenzionalni proces, kjer nam nič materialno ne koristi.
Matjazko-Osvobodi se tega obsojanja, ti bo lažje pri duši, boš lažje zadihal.
Princess28
Bojim se družbe po tvoji idealistično-verski-nerealni podobi, ko bi vsi vse “sprejemali”, ker se sprevrže v grozljivko. Ravno raznolikost daje naboj življenju, da si ne kimamo kot v enopartijskih sistemih, da ne ponavljamo papgajsko kot počnejo mnogi verniki, da razvijamo lasten tok misli, da smo sposobni (samo)kritičnosti, da smo sposobni refleksije.
Princess28
Saj to ti pravim, nekoč v prejšnjem življenju sva bila ljubimca.
Menda sm te zaj** in šel z drugo…
Zdaj pa te veže negativna karma name, ker nisva razčistila najinih zadev. 😀
Katenjka je tudi sumljiva, a ne, skoz mi je za petami.
Ona ima tudi odprte račune iz prejšnjih življenj z mano, ampak bi zadevo urejala kar na krvav način. 😀
Ti nisi tako huda, a ne? hahaa 😀
Drži, zakaj za vraga me ne skenslajo? Mogoče sem kateri rpeveč prirastel k srcu? 😀
Takšne nepoduhovljence je potrebno zmanipulirati s čustvenim odtegovanjem,
to je odlično orožje pri “prevzgajanju otrok” . 😉
Resnica na objektivni ravni je relativna! Vsak ima svojo resnico, ker jo lahko doživljaš le na osebni ravni.
To je past verskega fanatizma preko domišljavosti in napuha, predvsem pa negotovosti in dvomov v lastno prepričanje, ko želimo, da naša resnica postane splošna in edina resnica. Vsak ima svojstven odnos “z Bogom, ki je Resnica”.
Tvoja resnica ne more osvobajati drugih ljudi, to je nečimrnost in podlaga verski zaslepljenosti!
Ne Matjazko, tega z verniki pa ne kupim. Tudi ti si vernik. Gotovo v nekaj veruješ a ne?
V ženske jaz verujem, v pečene odojke in rdečo vino. :)))
Jaz se prištevam med agnostike. V religijo jaz nobeno ne verjamem, ker se mi zdi vse zdaleč preveč enostavno, naivno, zato ni izziva, saj v vseh kulturah vidiš iste “mitske korelacije”: človek-bog, deviško spočetje, vstajenje od mrtvih, posmrtno življenje, bog-sodnik, žrtvovanje….
Tudi to je res…Zato imam glede živali drugačno mnenje, kot večina.
Si jih ne lastim in se ne vmešavam v njihova življenja. Kot pri sebi cenim svobodo, tako živalim privoščim svobodo.
Čeprav je narava včasih kruta, je lahko človek še veliko bolj….
Mislim, da se gre le za napačno interpretacijo.
Nekdo, ki striktno sledi nekim zapisom v neki knjigi ali bibliji, lahko res izgubi občutek za sočloveka, saj zaradi prevelike navezanosti na samo “resnico”, večino časa preživi v strahu, da bo kdo ogrozil njegovo resnico.
Izgubiti občutek za sočloveka, pomeni izgubiti stik s samim sabo. Vso to znanje, je kot neka hiška iz kart, ki jo lahko že majhna sapica podre….Pa čeprav se je podrla le iluzija oz. neka tuja resnica za katero se je ego boril in s tem izražal svojo sebičnost.
Resnica ni le to, kar imamo v svojem umu in kar človek pozna ali je znanstveno dokazal.
Mi se zavedamo le kakšen procent vse resničnosti in vsega obstoja.
Mislim, da se gre le za napačno interpretacijo.
Nekdo, ki striktno sledi nekim zapisom v neki knjigi ali bibliji, lahko res izgubi občutek za sočloveka, saj zaradi prevelike navezanosti na samo “resnico”, večino časa preživi v strahu, da bo kdo ogrozil njegovo resnico.
Izgubiti občutek za sočloveka, pomeni izgubiti stik s samim sabo. Vso to znanje, je kot neka hiška iz kart, ki jo lahko že majhna sapica podre….Pa čeprav se je podrla le iluzija oz. neka tuja resnica za katero se je ego boril in s tem izražal svojo sebičnost.
Se strinjam Robi, v bistvu je tisto kar ne razumemo, oz. česar nismo še sposobni dojeti, nas strah postane. To je normalni mehanizem tisto kar je tuje nam lahko predstavlja strah. Sploh pri ljudeh, ki so zelo navezani recimo na biblijo in podobne zadeve. Najbolje je da imamo odprta srca in da smo open minded. Saj noben od nas nima 100% resnice, važno je če nekoga nekaj zanima da sam razišče zadevo, izbere čim več informacij in si na koncu sam ustvari mnenje o tej zadevi.
Robi
Posameznikova osebna stvar, v kaj kdo veruje, če veruje. Moje menje pač takšno, kot je.
Ampak ironično, tisti najbolj negotovi se vedno počutijo najbolj ogrožene, najbolj srditi, goreči in nepopustljivi so pri zagovarjanju svojih verskih resnic. Tudi užališ jih zlahka.
Hahaha, nasmejala do solz ;)[/quote]
V cirkusu kot klovn bi lahko igrala samo sebe, ali pa v “špas-teatru” kot karakter iz Mesta Goge. :)))[/quote]
Tudi to bi bilo v redu, da le ne bi meni cenjeno občinstvo ostalo tako ravnodušno kakor pri večini tvojih enoličnih in zateženih sporočil, res ne premoreš materiala, da bi lahko tvoji posti bili izvir smeha – malo več duhovitosti bi pa ja lahko dokazal oz verjetno je težko, če si sam sebi zatežen in potem še težiš drugim z vero in s hrano in poklicem….če si ti kateri ženski zanimiv pol pa tudi naj me koklja brcne!
Posameznikova osebna stvar, v kaj kdo veruje, če veruje. Moje menje pač takšno, kot je.
Ampak ironično, tisti najbolj negotovi se vedno počutijo najbolj ogrožene, najbolj srditi, goreči in nepopustljivi so pri zagovarjanju svojih verskih resnic. Tudi užališ jih zlahka.[/quote]
Zato pa je razlika ali človek govori o sebi iz lastnih izkušenj in ve kdo je ali pa le govori o nečem, kar bi rad bil in potem pričakuje od drugih potrditev.
Samospoznan ne rabi potrditve od drugih in zato ni pričakovanj in ne užaljenosti.
Si pa ravno ti tisti, ki večkrat omenja ogroženost…Mislim, zakaj bi se tisti, ki niste verniki, počutili ogrožene od vernikov ?
V cirkusu kot klovn bi lahko igrala samo sebe, ali pa v “špas-teatru” kot karakter iz Mesta Goge. :)))[/quote]
Tudi to bi bilo v redu, da le ne bi meni cenjeno občinstvo ostalo tako ravnodušno kakor pri večini tvojih enoličnih in zateženih sporočil, res ne premoreš materiala, da bi lahko tvoji posti bili izvir smeha – malo več duhovitosti bi pa ja lahko dokazal oz verjetno je težko, če si sam sebi zatežen in potem še težiš drugim z vero in s hrano in poklicem….če si ti kateri ženski zanimiv pol pa tudi naj me koklja brcne![/quote]
Zmedena, znaš napisati še kaj brez zajedljivega pikolovskega cinizma. To si sedaj precej nevljudno in vulgarno spisala, polno žolča, pravzaprav si me presentila. In bognedaj,da bi ti bil zanimiv, meni niso všeč direktni in agresivni pristopi, še posebej pri ženskah ne, ker to ni ženstveno, ni prefinjenosti, uglajenosti, če nimate stila. Je treba malo razmišljati, kako in kaj napišemo. 😉
Iz lastnih izkušenj, o čem? Se pravi new-age, katerega vpliv je pri tebi tudi izrazito opazen, so lastne izkušnje? New-age je zame instant duhovnost, je tako kot greš v trgovino in izbiraš izdelke iz stalaž. Meni to ne deluje nekaj poglobljenega, V čem bi videl posebno vrednost, to je pač cenena “duhovna hrana” za “praznega Zahodnjaka”.
“Samospoznan” – khm, spet newage. Kaj pomeni samospoznan?
Da, najbolj ogrožen je vernik, čigar vera bazira na idejah, ki jih je samo prevzel od drugih, ki so mu jih vcepili (najpogosteje z vzgojo), in se ni nikoli izpraševal ali dvomil o njih, delujejo kot tujek v njem samem, kot vir nezadovoljstva. Zato pa je toliko sovraštva med različnimi religijami.
Seveda so, če sem bil pod vplivom. 🙂
Verjamem, da te besede spominjajo na new-age, vendar se gre le za izražanje na takšen način.
In ne pišem nekaj le zato, ker bi mi bilo všeč, kot neke zgodbice, ampak le tisto, kar prepoznam v sebi. Kar je del mene in mojega načina razmišljanja in spoznajn, ki sem jih spoznal, ko sem se poglabljal vase in v druge ljudi.
A me imaš za tako naivnega ?
Misliš, da sem sprejel neko vero le zato, ker se fajn sliši ?
Že kot otrok sem bil upornik. Vedno sem ohranil neko distanco. Nisem želel, da me družba in njene navade potegnejo vase..Zato se nikoli nisem počutil kot del te zemeljske družbe. Ne maram običajev…..
Resnica je zame onkraj vseh teh religij.
Vem, da ni bližnjic..Da človek ne more spoznati boga, če ne spozna sebe.
A delujem tako prazno ?
No..Saj ne moreš vedeti, kdo sem, če me ne poznaš…Ljudje mi ponavadi pravijo, da sem dober človek..Da to vidijo, čutijo….Besede niti niso pomembne…..
A ta občutek o praznini je odsev tvojega doživljanja….Zato, ker ti je takšen način izražanja tuj oz. obsojanja vreden. Kar te posledično pušča z občutki praznine…Te ne zadovolji.
Kaj je tisto, kar naredi čustva težka ?
Misliš, da je to obsojanje ? Strah pred nesprejemanjem, zaradi česar se zapremo vase….
Ali samokritičnost ? Imaš občutek, da si preveč stroga do sebe ?
Imam občutek, kot da se duša sploh ne upa izraziti…Da se sramujemo sebe, svoje notranje lepote…..
Pišeš, da se moramo še navaditi na to zemeljsko stanje…ampak zakaj ? Zakaj se podrediti temu, kar bi v bistvu morali preseči ?
Robi
Robi, od par oseb sem slišal sem, da si aktiven tudi na drugih forumih. Kakšno naključje, gre za new-agerski forum!!! 😀
Ker to si sedaj napisal, kot da bi se sramoval in se moraš opravičiti, pa ni treba. Mene to ne moti
Meni “ne sede” razmišljanje, ki je preveč ceneno, plitko in potrošniško-pocukrano mi deluje, ko slišim besede, kot so: duhovna rast, samospoznanje, dviganje zavesti, vse prežemajoča ljubezen, neobsojanje, spejemanje…
Potem pa vprašaš oznanjevalca teh fensi-šmensi besed, kaj vsebinsko pomenijo.
Pa tema, ali pa obrambna drža, češ da “obsojam”, da ne “sprejemam”….
To je spet poceni klišejska psihologija – ‘sam si to, kar vidiš v drugih’, ‘resnica je v tebi’. Sem zgoraj napisal, kar si mislim o tovrstnem “obsojanju”, ki terja “sprejemanje” (tudi neumnosti), kar je potem vse skupaj neumnost. Ta miselni domet spet ne presega new-age psihologije.
Kakšen pa je Zahodnjak v postindustrijski družbi, veliko ljudi je ravno praznih, naši bogovi so popadali s tronov, zato ni več ni čarobnega, svetega, ker to nadomešča materializem in tehnika, hiter tempo “konzum življenja”, nekakšna čustvena odrevenelost, odtujenost… To so že v 1. polovici 20. st. ugotavljali impresionosti in ekspresionisti.
Kaj je tisto, kar naredi čustva težka ?
Misliš, da je to obsojanje ? Strah pred nesprejemanjem, zaradi česar se zapremo vase….
Ali samokritičnost ? Imaš občutek, da si preveč stroga do sebe ?
Imam občutek, kot da se duša sploh ne upa izraziti…Da se sramujemo sebe, svoje notranje lepote…..
Pišeš, da se moramo še navaditi na to zemeljsko stanje…ampak zakaj ? Zakaj se podrediti temu, kar bi v bistvu morali preseči ?[/quote]
Je to, ko več ne iščeš smisla življenja, ampak ga živiš.
Neumnost je zato, ker ne razumeš, ker ne vidiš logike, ker se ne sklada s tvojim načinom razmišljanja….Kar naš um ne zna razložiti, pač zavrže kot neko škart robo..:)
Kot neke informacije, ki nič ne povejo…Kot, če bi začel pisati v kitajščini..:)
Jaz te ne obsojam, ampak le razlagam tisto, kar vidim pri sebi. Naš odziv je pogojen z našimi prepričanji in izkušnjami. To je tisto, kar te določa in določa tvoj odziv. In seveda tudi moj.
Ampak jaz se vprašam, zakaj sem se tako odzval in zakaj sem čutil, da je nekaj neumnost.
Ti pa samo zavržeš nekaj, kar ne razumeš in zate je stvar končana.
Potem lahko rečem, da je ta materijalizem le druga oblika religije ?
Saj bog ni ločen od človeka…Naši bogovi, pomeni, naša samozavest. Zavedanje o čustvih, o etiki…Vse to je nadomestil materijalizem, ki nudi instant užitke…Kot religije…Kot sam praviš.
Robi
Poglej, kolikokrat si napisal obsojanje!? Tolikokrat kot Katenjka recimo intucijo, ker jo je strah, da je to njena šibkost, pomankljivost, nekaj kar je nujno treba imeti.
Tvoj ideal je “neobsojanje”, kar pa ravno daje “eksistenčni povod” za senco neobsojanja – torej ravno obsojanje. In to te lahko naredi preveč mlačnega, neopredeljenega v vseh situacijah, tudi takrat, ko bi moral pokazati bojevitost, odločnost, udarnost, asertivnost in OBSODITI!!! (slabo) – izpade vse skupaj ven (newage) kot eno “kamiličarstvo”.
Poglej, kolikokrat si napisal obsojanje!? Tolikokrat kot Katenjka recimo intucijo, ker jo je strah, da je to njena šibkost, pomankljivost, nekaj kar je nujno treba imeti.
Tvoj ideal je “neobsojanje”, kar pa ravno daje “eksistenčni povod” za senco neobsojanja – torej ravno obsojanje. In to te lahko naredi preveč mlačnega, neopredeljenega v vseh situacijah, tudi takrat, ko bi moral pokazati bojevitost, odločnost, udarnost, asertivnost in OBSODITI!!! (slabo) – izpade vse skupaj ven (newage) kot eno “kamiličarstvo”.[/quote]
c c c …Bi rekla Katenjka… 🙂
Jaz še zdaleč vsega ne odobravam….Še posebej ne aktualne politike, pa izkoriščanja….
A kaj naj naredim ? Sem odločno bil proti, da se podpira lopove in lažnivce…A če je večina ljudi tako primitivnih, da v njih vidijo neke ideale, potem jaz ne morem kaj dosti pomagati.
Po drugi strani pa je večkrat težko vedeti, kaj je slabo….In ni problem obsoditi, pa šinfati…Problem je dati nek konstruktiven predlog za izboljšanje.
Če že omenjaš odločnost…Recimo, da bi bil tako odločen, da bi vsak post, ki zaide v off topic, brisal..A misliš, da bi ti bila moja odločnost všeč ?
Ker bi jaz bil odločen in bi obsojal tisto, kar je za moje pojme slabo, bi potem ti mene obsojal dvakrat bolj…Obsojanje le rodi obsojanje….
V krizi smo zaradi obsojanja in obsojanje nas ne bo rešilo iz krize.
Robi-Zemeljskim dušam se ti ni treba podrediti, in postati kot so one, saj se tudi ne moreš. Sem si prišel z misijo da pomagaš, v zameno pa lahko izkusiš planet zemljo in njene lekcije. Torej moraš funkcionirati na njihovi frekvenci, če hočeš da se bo znanje lahko preneslo na njih. Če si ti na višjih frekvencah kot so oni, te sploh ne vidijo, ne razumejo kaj sploh hočeš, lahko te tudi obsodijo da si nor, čudaški. Astrologinja mi je nekoč rekla, da če so določene zemeljske duše na frekvenci radia Slovenija, ti si pa na radiu Val, te pač ne bodo razumeli.
Zemlja je planet kjer se vsi učimo čustev. Sploh starseedi prihajamo iz planetov, dimenzij, kjer tega ni bilo, so bile druge lekcije. Zemlja je baje planet kjer so striktno čustva, in se jih je treba naučiti izražati in prizemljevati. To pomeni, kadarkoli smo žalostni, slabe volje, veseli, jezni, je treba to povedati, na umirjen način, ne da znoriš. Si lepo opisal, tudi jaz čutim kot nek sram, strah, pred izražanjem čustev, kot da če jih bom izrazila da bom s tem osebo prizadela, če bom rekla da mi nekaj ni všeč. Sploh starseedi imamo navado da bežimo stran od čustev. To lahko privede do depresij, ki pa vsi vemo da je depresija jeza, v tem primeru jeza, ker čustev ne znaš izraziti na ven. Vendar se je z njimi treba soočiti. Tukaj je še nekaj osnovnih stvari glede starseedov če te zanima: http://med.over.net/forum5/read.php?124,7797013
Imaš prav, sedaj so časi kjer se ne smemo obsojati, moramo odpustiti drugim, sebi, se osvoboditi vseh strahov. Se lahko sliši, v praksi je pa to težje.
Zmedena_samica-Če želiš lahko prebereš knjigi od Dr. Micael Duff Newton, prva je Potovanje duš, druga Usoda duš. On je isto regresoterapevt, govori pa o klientih, kaj so doživljali v prejšnjih življenjih. Drugače sem pa jaz precej težko prišla do knjig od Dolores Cannon, nekaj sem jih dobila v hrvaškem jeziku, nekaj se jih pa lahko naroči na netu, v slovenščini pa sploh ne vem a so že kakšno prevedli.
Če že omenjaš odločnost…Recimo, da bi bil tako odločen, da bi vsak post, ki zaide v off topic, brisal..A misliš, da bi ti bila moja odločnost všeč ?
Ker bi jaz bil odločen in bi obsojal tisto, kar je za moje pojme slabo, bi potem ti mene obsojal dvakrat bolj…Obsojanje le rodi obsojanje….
V krizi smo zaradi obsojanja in obsojanje nas ne bo rešilo iz krize.[/quote]
To ni odločnost, ravno nasprotno, to je demonstracija moči zaradi šibkosti!
Spet se ti je 2x zapisalo obsojanje, čista ideološkost je pri tebi, iz katere izhajaš, ker v vsakem drugem ali tretjem postu to napišeš – to ni nič pristno-naravnega, če si fiksiran na določeno idejo. Tako kot bi ti pobožen kristjan na vsakem koraku ponavljal lajno, da te Jezus ljubi. Tvoj “Jezus” je pač “neobsojanje”, tvoj hudič/senca ali tabu pa “obsojanje”. Obsojanje je zate absolutno nekaj slabega, ker ti je iztočnica new-age, kjer moraš “sprejemati”, “vse ljubiti”, blabla….
Matjazko, to ni noben new-age, to je le etiketa, ki si jo ti nalepil nečemu, kar preprosto ne razumeš. Človek, ki je sposoben ljubiti, preprosto ne obsoja, ker nima te potrebe in ne zato, ker to piše v neki new-age knjigi. Nekdo, ki pa obsoja, pa to počne iz razloga, ki ga vzbudijo občutki v tem posamezniku, občutki manjvrednosti, občutki nezaupanja vase. Zaradi tega nastane potreba po obsojanju drugih, saj s tem drugega želimo ponižat in ga tako zmanjšat v naših očeh, da se počutimo z njim bolj enakovrednega. Enako velja za tiste, ki žalijo in se drugim posmehujejo. Ampak to so spoznanja, do katerih prideš ali pa ne. Dokler ne prideš, se ti zdi branje o tem lahko zelo bedasto in potem jim daješ razne etikete, kot se new age, pa bedarije in tako naprej.
V resnici gre pa samo za nekoga, ki spoštuje sebe in druge, hkrati pa se zaveda, da se še vedno uči in spoznava nove stvari, zato ga različna mnenja drugih ne ogrožajo. Lahko se od njih kaj nauči, ali pa kvečjemu prepozna v tem nekoga, ki hodi po njegovi poti in se zaveda, da je tudi sam bil nekoč tam in se takole posmehoval temu, kar zdaj živi. Zato ga spoštuje in ne čuti potrebe po tem, da ga žali ali se mu posmehuje.
Forum je zaprt za komentiranje.