Ekektro ovratnica z psa

“dokler nisi preprican, da mu je v nulo jasno, kaj ja in kaj ne”

Moj prvi instruktor v šoli za pse (15 let nazaj) je imel navado reči: “pes ima kosmata ušesa”. Kar je v prevodu pomenilo – nepredvideno obnašanje je vedno možno.
In težava je natanko tedaj, “ko mu je v nulo jasno”, kaj se pričakuje od njega – ampak si v svoji pasji glavi pač zamisli nekaj drugega.
No, pa te seveda nikakor ne mislim prepričati v “svoj prav” – morda le opozoriti na okoliščine ko si z “tvojim prav” nisem znal pomagati.

“Pa ne mi o prijateljih. Ko bos prvic strosil kakega svojega (cloveskega) frenda, ker naklepa kako neumnost (npr pijan se sam peljati domov), pa se javi”

No, naši človeški prijatelji pač (še) nimajo takih ovratnic, a ideja sicer ni slaba – da bi nekdo od družbe, ki je še malce pri sebi imel možnost “resno” opomnit kolege, da gre “šala” morda malce predaleč. Ali ti morda misliš, da je idealna rešitev v tem primeru: “pa naj grem saj si bo sam kriv”

Ne, ne mislim, da se lahko na psa (ali kogar koli, v bistvu) 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaneses. Zato pa v okolju, kjer se ne mores iti “bo ali ne bo”, psa preprosto pripnes. Ce to delas pravilno, mu je v bistvu cisto kul. Kot, aha, zdaj bova sla skupaj in ne rabim jaz razmisljat, kam se gre. Dvomim pa, da lahko tresenje kadarkoli razume kot prijetno.
In tudi ce ga streses, ga se vedno nimas pod nadzorom. Kaki bolj trmast bo sel naprej. Ob cesti je lahko to samo 1 korak…

Za ljudi pa – se dobijo elektrosokerji in se uporabljajo. Ampak nihce ga ne bo uporabil na svojem prijatelju, ker ve, da bi bil to zadnji dan prijateljstva. In ja, pustil ga bos, da pelje, tudi ce bi lahko imel nekaj nedolznih zivljenj na vesti. Zato… ne mi o prijateljih. Gre samo za rangiranje, iz katerega svojega obnasanja lahko potegnes vec koristi. Pri psu ocitno z (zanj) bolecimi bliznjicami, pri ljudeh z upanjem, da se (tokrat) ne bo zgodilo.

“In ja, pustil ga bos, da pelje, tudi ce bi lahko imel nekaj nedolznih zivljenj na vesti.”
Ali imaš za prijatelje res same “kimavce”? In si tudi ti le “kimavka”. Oprosti, a prijatelj ki ti v vsem pritrjuje in te v vsem podpira – ne hvala – to sem si lahko sam. Po mojem je prijatelj tisti, ki te tudi odvrne od prevelike neumnosti. In če mu to zameriš – pač izgubiš “pravega” prijatelja (kimavcev je dovolj za vsakim vogalom).
In ja, zanimivo stanje. Ko dežurni moralisti vsako neprijetnost nekomu (človeku ali živali) že označujejo kot mučenje. Morda bomo pa res kmalu v raju – ko ne bo več nobenih neprijetnih impulzov za nikogar.

(bil v zadnjih 15 letih 6x v “pasji šoli”, z različnimi vaditelji in tremi različnimi psi, tako da nekaj malega izkušnje recimo da imam)

No, jaz elektro ovratnice ne bi uporabljala.
Sicer piše v zakonu (mislim, da je to zakon o zaščiti živali), da mora biti pes na javnem kraju obvezno na povodcu.
Nekje v gozdu pa psa spustiš šele takrat, ko je že dovolj vzgojen, da mu lahko zaupaš, da bo pritekel k tebi na klic ali žvižg. To pa jaz moje učim na svojem (ograjenem) travniku. Ampak kar traja. Pa vsakega tudi nikoli ne naučiš; sem imela nemško ovčarko, ki ni ubogala NIČ. Ko je videla srno, se je pognala v dir – samo grmovje sem videla, kako se maje :)) No, tista je bila pač na sprehodu na “ta dolgem” povodcu. Saj je kmalu šla zaradi raka na maternici. Ena za njo je bila ubogljiva. Sedanja pa se še uči. Toliko o mojih izkušnjah.
P.S.: smo imeli pa enega, tudi nemški ovčar (samec), ki pa je bil res izjemen. Njega si lahko povsod vzel s seboj brez povodca. Takega verjetno ne bomo več imeli.

Gre samo za to, da povečas vrednost sebe v pasjih očeh 😀 Kaj narediti, da boš ti vreden za svojega psa več kot srna ali zajec, pa je odvisno od psa. Pes v nagonu ne pride k tebi nazaj zato, ker si njegov lastnik ampak samo zato, ker mu je nekaj več vredno pri tebi. Tisti z ne preveč lovskega nagona padejo že na konzervo, tisti ki bi gonili divjad okrog … hja pri tistih je pa treba zgradit igro. Psi se cist razlicno radi igrajo, ampak v osnovi se da z delom vsakega psa pripravit do tega, da ima igro rad.
Poznam precej ljudi, tudi take z več psi in izkusnjami … pa dejansko se jih zna samo par igrat tako, da pes skup pade od sreče. Učiš se igrat z opazovanjem drugih … druge ni. Čez čas ti bo jasno kako se igraš v teoriji potem pa moraš samo se vse skupaj prilagodit svojemu psu.
Spoznati moraš psa, kakšne igrace ima rad, pa pocasi zgradit igro. Ko vidiš kaj ima največjo vrednost, kakšna igrača, kakšna igra … uporabljaš tisto samo na max potrjevanju. Nagrade naj bodo “različne vrednosti”.
Pri mojem je bilo najvecje potrjevanje od vsega ko je bil se mladič – moje valjanje po tleh, ko sva se vlekla za igraco in potem stresanje plena (igrače), ki jo je seveda ukradel meni. Ko je bil starejsi se je že cist samozavestno pulil za igraco (piskajoča, z lovkami ki mu super nagajajo ko jo stresa) in mu je zadoscalo v procesu učenja odpoklica od zajcev, pa nisem več rabila bit na tleh… zdaj niti igrače več ne nosim v gozd. 🙂

Zdresiras ga lahko drugače ne pa z ovratnico na elektriko

“In ja, pustil ga bos, da pelje, tudi ce bi lahko imel nekaj nedolznih zivljenj na vesti.”
Ali imaš za prijatelje res same “kimavce”? In si tudi ti le “kimavka”. Oprosti, a prijatelj ki ti v vsem pritrjuje in te v vsem podpira – ne hvala – to sem si lahko sam. Po mojem je prijatelj tisti, ki te tudi odvrne od prevelike neumnosti. In če mu to zameriš – pač izgubiš “pravega” prijatelja (kimavcev je dovolj za vsakim vogalom).
In ja, zanimivo stanje. Ko dežurni moralisti vsako neprijetnost nekomu (človeku ali živali) že označujejo kot mučenje. Morda bomo pa res kmalu v raju – ko ne bo več nobenih neprijetnih impulzov za nikogar.

(bil v zadnjih 15 letih 6x v “pasji šoli”, z različnimi vaditelji in tremi različnimi psi, tako da nekaj malega izkušnje recimo da imam)
[/quote]
Mislim, da se narobe razumeva. Pes rabi neposredne povezave. Delam narobe – besedna korekcija – se vedno delam narobe – neprijetnost.
Delam prav – pohvala – nagrada. O nagradah je lepo napisala Pikapoka.

Ce pes ne ve, zakaj ga je streslo ali ce narobe poveze, je edina “korist” kazni v tem, da se ti boljse pocutis, ker “si mu pokazal vraga”.

Glede prijateljev. Imas samo teorijo ali si ze katerega na gobec, ker je hotel pijan vozit?

A ta ovratnica deluje tudi na ljudeh? Sprašujem kar tako – iz gole radovednosti.

Mislim, da se narobe razumeva. Pes rabi neposredne povezave. Delam narobe – besedna korekcija – se vedno delam narobe – neprijetnost.
Delam prav – pohvala – nagrada. O nagradah je lepo napisala Pikapoka.

Ce pes ne ve, zakaj ga je streslo ali ce narobe poveze, je edina “korist” kazni v tem, da se ti boljse pocutis, ker “si mu pokazal vraga”.
[/quote]

No, sedaj sva pa že blizu. Natančno tako. Človeka lahko “kaznuješ” kasneje – pač: “en teden brez risank” :-). Pri psu to ne gre.
Pozitivno dejanje: nagrada takoj
Nesprejemljivo dejanje: po “pravoverni teoriji” – ignoriranje, po manj “pravoverni” – korekcija.
In se povsem strinjam – “korekcij” naj bo čim manj, a naj bodo učinkovite. Od tu dalje je pa le še tehnika: kakšna je lahko – sme biti korekcija. V nekoh davnih časih so bili biči veretno standard, Danes so zatezne ovratnice, “halti”-ji in verjetno še kaj. Omenila si že trening odpoklica na 20m povodcu. Oz. v nekem varnem (ograjenem) okolju. Ma, v “šoli” odpoklic deloval b.p. ob vseh možnih motnjah (5 drugih tečajnikov dela “gužvo” vmes). A četice srn mi instruktor res ni mogel pripeljati za motnjo :-). Potem je po mojem še “domač teren”. Poti, kjer se redno sprehajava pes pač nekako vzame za “svoj” teren, medtem ko mu je šolsko vadišče nek “tuj” teren. In obnašanje je bistveno različno.
Tako, da, situacij je veliko. Do letos sem nekako verjel v tvoje teorije. A ob določenih težavah (tudi po posvetu z strokovnjakom) nisem našel ustrezne rešitve, pa sem se odločil za “skrajni ukrep”. In pač izkušnja – zelo pozitivna. Tehnična možnost korekcije v trenutku pojava neželjenega vedenja in neodvisno od lokacije.
Rezultat – neželena vedenja se ne pojavljajo več (pač povezava takih dejanj z negativnim doživetjem).
Pač moja osebna izkušnja. Verjamem da nekateri lahko pridejo do tega stanja samo z pozitivno motivacijo, meni pač ni uspelo.

Električna ovratnica je samo “lažja in hitrejša pot ven”. Enako, kot klofuta pri otroku. Oboje je znak, da se ti ne da bolj potruditi, da greš po bližnjici.
Vsakega psa se da zmotivirati, da uboga odpoklic. Izjema so mogoče delovne lovske pasme, ki se jim v hosti gladko zmeša in pač morajo biti na dolgem povodcu.

– 6 mesecev je mladič- takega se sigurno ne da na elektriko
– nikoli se ne da psa na elektriko, da ga streseš, ko gre na soseda ali psa, ker ti lahko s tem poveže, da mu je to naredil sosed ali pes in imaš še večji problem
– glede na pasmo ti priporočam res dobrega inštruktorja, mogoče poišči http://www.naraven-pes.si/
-kot so ti napisali, taka ovratnica je za moje pojme samo v tak namen, ko je pes šolan, naučen, ve kaj se od njega pričakuje in takrat naredi nekaj, kar ne moreš učiti s priboljški, zame osebno je to samo preganjanje divjadi. Vse ostalo se nauči na drug način.

Je bila naročena ovratnica proti lajanju s kitajske za 120€ leta 2013, neka znamka s kitajskih črk, ker je ugriznil snaho od soseda in pogosto pobegnil z dvorišča. Ne zalaja več in ne hodi z dvorišča (Češkoslovaški volčjak mešan z nemškim ovčarjem) Na daljincu naštimaš zvočno opozorilo s piskačem, moč elektrošoka, zategovanja in koliko metrov (deluje na približno) od točke lahko gre. Ko se bliža točki začne vedno glasneje piskat, če prekorači za 1m te opozori na daljinec in spusti impulz, če gre več kot za 10m od točke pa stisne. To ni takšno vibra sran je kot dobiš danes pri nas, ko psa samo žgečka. Šok je močan da pusti ne sam modrico, črnico! Testirano in motorček tolk zategne da ustavi krvni obtok, še dve dni sem nosil vzorec ovratnice na nogi in bolečo črnico cel teden. Samo dvakrat je probal čez ogrado z ovratnico in če ne bi izklopili daljinca bi ga zadušilo. To je edina ovratnica za vzgojo.

Je bila naročena ovratnica proti lajanju s kitajske za 120€ leta 2013, neka znamka s kitajskih črk, ker je ugriznil snaho od soseda in pogosto pobegnil z dvorišča. Ne zalaja več in ne hodi z dvorišča (Češkoslovaški volčjak mešan z nemškim ovčarjem) Na daljincu naštimaš zvočno opozorilo s piskačem, moč elektrošoka, zategovanja in koliko metrov (deluje na približno) od točke lahko gre. Ko se bliža točki začne vedno glasneje piskat, če prekorači za 1m te opozori na daljinec in spusti impulz, če gre več kot za 10m od točke pa stisne. To ni takšno vibra sran je kot dobiš danes pri nas, ko psa samo žgečka. Šok je močan da pusti ne sam modrico, črnico! Testirano in motorček tolk zategne da ustavi krvni obtok, še dve dni sem nosil vzorec ovratnice na nogi in bolečo črnico cel teden. Samo dvakrat je probal čez ogrado z ovratnico in če ne bi izklopili daljinca bi ga zadušilo. To je edina ovratnica za vzgojo.
[/quote]

Kristus.

Kristus.
[/quote]
In se en KRISTUS na to, da na tak nacin obravnavajo mesanca s cehoslovakom. Katastrofa, kaj vse tlaci naso zemljo.

V takšnih temah sploh. Kar boli me, ko poslušam te genije za vzgajanje psov. Kaj so šele z neposlušnimi otroci naredili?

No, sedaj sva pa že blizu. Natančno tako. Človeka lahko “kaznuješ” kasneje – pač: “en teden brez risank” :-). Pri psu to ne gre.
Pozitivno dejanje: nagrada takoj
Nesprejemljivo dejanje: po “pravoverni teoriji” – ignoriranje, po manj “pravoverni” – korekcija.
In se povsem strinjam – “korekcij” naj bo čim manj, a naj bodo učinkovite. Od tu dalje je pa le še tehnika: kakšna je lahko – sme biti korekcija. V nekoh davnih časih so bili biči veretno standard, Danes so zatezne ovratnice, “halti”-ji in verjetno še kaj. Omenila si že trening odpoklica na 20m povodcu. Oz. v nekem varnem (ograjenem) okolju. Ma, v “šoli” odpoklic deloval b.p. ob vseh možnih motnjah (5 drugih tečajnikov dela “gužvo” vmes). A četice srn mi instruktor res ni mogel pripeljati za motnjo :-). Potem je po mojem še “domač teren”. Poti, kjer se redno sprehajava pes pač nekako vzame za “svoj” teren, medtem ko mu je šolsko vadišče nek “tuj” teren. In obnašanje je bistveno različno.
Tako, da, situacij je veliko. Do letos sem nekako verjel v tvoje teorije. A ob določenih težavah (tudi po posvetu z strokovnjakom) nisem našel ustrezne rešitve, pa sem se odločil za “skrajni ukrep”. In pač izkušnja – zelo pozitivna. Tehnična možnost korekcije v trenutku pojava neželjenega vedenja in neodvisno od lokacije.
Rezultat – neželena vedenja se ne pojavljajo več (pač povezava takih dejanj z negativnim doživetjem).
Pač moja osebna izkušnja. Verjamem da nekateri lahko pridejo do tega stanja samo z pozitivno motivacijo, meni pač ni uspelo.
[/quote]
O pasji vzgoji bi se dalo rapravljati v neskoncnost. Tudi ni ravno neuspeh, ce pes ni 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} taksen, kot bi si zeleli. Z otroki se ukvarjamo veliko vec, pa ne odrastejo vedno po nasi meri. Vzgoja je pomemben del oblikovanja osebnosti, se zdalec pa ni edini.

Ampak da skrajsam zgodbo. Si prebral prispevek o “vzgoji” cehoslovaka? E, vidis, zaradi tega bi jaz elektricne ovratnice prepovedala z zakonom in z obvezno kaznijo po nacelu “zob za zob”. Pa nisem po naravi agresivna ali mascevalna. Ampak kakor hitro dovolis eno izjemo, se tudi najvecji bedaki pocutijo toliko izjemne, da bi oni tudi.

O pasji vzgoji bi se dalo rapravljati v neskoncnost. Tudi ni ravno neuspeh, ce pes ni 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} taksen, kot bi si zeleli. Z otroki se ukvarjamo veliko vec, pa ne odrastejo vedno po nasi meri. Vzgoja je pomemben del oblikovanja osebnosti, se zdalec pa ni edini.

Ampak da skrajsam zgodbo. Si prebral prispevek o “vzgoji” cehoslovaka? E, vidis, zaradi tega bi jaz elektricne ovratnice prepovedala z zakonom in z obvezno kaznijo po nacelu “zob za zob”. Pa nisem po naravi agresivna ali mascevalna. Ampak kakor hitro dovolis eno izjemo, se tudi najvecji bedaki pocutijo toliko izjemne, da bi oni tudi.
[/quote]

No, in tu smo na področju “zlorab”. V nekih časih, ne tako dolgo nazaj, se je odkrilo veliko koristnih stvari, so se pa zgodile tudi zlorabe (saj se konec koncev vedno). In danes se nasprotno pojavljajo težnje, vse prepovedati, da se eliminirajo “zlorabe”.
Debata o evtanaziji – največja “ovira” – možnost zlorab. Dostop do farmacentskih sredstev – možnost zlorab. Zaradi nekaj osebkov, ki bi morda kako od pridobitev resnično zlorabljali, celotna področja damo pod “tabu” temo, o kateri je že razpravlati “neprimerno”.
No glede na odzive so tudi te, “električne ovratnice” ena od takih tem.

Pa še o gornji temi “cehoslovaka”. Ko sem sam nabavljal sem kar pregledal neke ponudbe. Takih, ki z el. impulzi omejujejo “pasji prostor” je precej. (V glavnem z v ali na zenjo položeno signalno žičko). Za verzijo, ki bi zategovala ovratnico in davila psa pa sem prvič slišal/bral.
A zopet širši pogled – kakšna je trenutno “priznana” dobra skrb za zunanjega psa: mora biti vedno pod nadzorom pomeni: ograjen prostor, ki ga ne more samovoljno zapustiti. V večini to pomeni pesjak x * y metrov, redkokdaj okolico hiše z ograjo (ki jo lahko tudi spodkoplje ali
preskoči/prepleza).
Če pa je ta “okolica hiše” obdana z električno signalno vrvico in ustrezno ovratnico pa je to “nevidna” ograja, ki se je ne da spodkopati in preskočiti. In ko se psu to pokaže, navadno tudi označi, se po enem ali dveh poskusih tega zave in tudi ne poskuša več preiti te nevidne ovire. In na koncu smo pred dilemo:
– ali je pes leta v pesjaku
– ali ima na voljo celotno “posestvo”
Odgovor pravega ljubitelja živali bo torej pesjak, mi pa, ki imamo bolj “kosmato” vest, pa se odločimo in mu damo na voljo “celotno posestvo”.
In ne – osebno nimam tega “sistema”. Ne, tudi prodajam ga ne. Pač poskušam neobremenjeno gledati na prednosti in slabosti različnih pristopov.

No, in tu smo na področju “zlorab”. V nekih časih, ne tako dolgo nazaj, se je odkrilo veliko koristnih stvari, so se pa zgodile tudi zlorabe (saj se konec koncev vedno). In danes se nasprotno pojavljajo težnje, vse prepovedati, da se eliminirajo “zlorabe”.
Debata o evtanaziji – največja “ovira” – možnost zlorab. Dostop do farmacentskih sredstev – možnost zlorab. Zaradi nekaj osebkov, ki bi morda kako od pridobitev resnično zlorabljali, celotna področja damo pod “tabu” temo, o kateri je že razpravlati “neprimerno”.
No glede na odzive so tudi te, “električne ovratnice” ena od takih tem.

Pa še o gornji temi “cehoslovaka”. Ko sem sam nabavljal sem kar pregledal neke ponudbe. Takih, ki z el. impulzi omejujejo “pasji prostor” je precej. (V glavnem z v ali na zenjo položeno signalno žičko). Za verzijo, ki bi zategovala ovratnico in davila psa pa sem prvič slišal/bral.
A zopet širši pogled – kakšna je trenutno “priznana” dobra skrb za zunanjega psa: mora biti vedno pod nadzorom pomeni: ograjen prostor, ki ga ne more samovoljno zapustiti. V večini to pomeni pesjak x * y metrov, redkokdaj okolico hiše z ograjo (ki jo lahko tudi spodkoplje ali
preskoči/prepleza).
Če pa je ta “okolica hiše” obdana z električno signalno vrvico in ustrezno ovratnico pa je to “nevidna” ograja, ki se je ne da spodkopati in preskočiti. In ko se psu to pokaže, navadno tudi označi, se po enem ali dveh poskusih tega zave in tudi ne poskuša več preiti te nevidne ovire. In na koncu smo pred dilemo:
– ali je pes leta v pesjaku
– ali ima na voljo celotno “posestvo”
Odgovor pravega ljubitelja živali bo torej pesjak, mi pa, ki imamo bolj “kosmato” vest, pa se odločimo in mu damo na voljo “celotno posestvo”.
In ne – osebno nimam tega “sistema”. Ne, tudi prodajam ga ne. Pač poskušam neobremenjeno gledati na prednosti in slabosti različnih pristopov.
[/quote]
Zlorabe sistema. VECINA na tak ali drugacen nacin in razlicno intenzivno zlorablja sistem. Od malih, skoraj neskodljivih goljufij, npr plonkcetlov v soli, do malih, ki niti niso tako neskodljive, npr kaka storitev brez racuna, pa kaki kos orodja “firma casti”, pa zakaj bi peljal 40, ko me nihce ne vidi… in vse do propadlih “polastninjenih” podjetij itd. Samo strah pred kaznimi je tisti, ki drzi vecino na kolikor toliko sprejemljivem nivoju. Morala in zrela presoja so pa res izjeme, to pa.

Nevidna ograja. A ni namen ograje, da deluje dvosmerno? Kaj ti pomaga pes na stromu, ce sosedov otrok ni na stromu in ne ve, do kam seze daljinec? Kaj ce otrok prikolovrati na teren, ki je psu dovoljen, pa ga pes ugrizne? A ves, tresenje psa NI ISTO kot imeti psa pod nadzorom. Pri ograji je vsaj to jasno, do kam lahko in kam naprej ne. In ce je nekomu skoda casa in denarja za kos plota, pri najboljsi volji ne vidim razloga, zakaj bi imel psa. Razen za hohstaplerijo. Tu pa se ze nevarno blizamo debati o nosenju krzna, o elektrodah v gobcu in r*ti lisice, pa masakru nad mladimi tjulnji, da bo ena gospa lepa.

“A ves, tresenje psa NI ISTO kot imeti psa pod nadzorom. Pri ograji je vsaj to jasno, do kam lahko in kam naprej ne.”
V davni zgodovini smo imeli v šoli neko “berilo” kjer je oče “privezal” sina za mizo s koščkom drete (danes ko je dreta skoraj nepoznan pojem bi to lahko bil košček niti). Poanta zgodbice je bila, da so meje v glavah, ne v materialu. Ko ti ponotranjiš meje (na ta ali oni način), potem se jih boš tudi držal, ne glede ali so materialno začrtane. Velja celo za zapore – iz odprtih oddelkov verjetno ni več pomegov kot iz tistih strogo zastraženih.
Pa še o plotih :-). Ko sem se preselil na trenutno lokacijo – opuščena knetija z vso odelovalno zemljo v neposredni okolici, sem res najprej pomislil na “plot” okoli :-). Pa sem pomislil malo dalje – koga bo plot najbolj omejeval. In prišel do zaključka, da bom to jaz in moja družina :-(. Sedaj vstopimo v gozd kjer želimo, prečkamo sosedov travnik (večino leta, ko trava ni visoka), kjer želimo … Plot pa bi (ob razmeroma visoki ceni za precejšno dolžino) prvenstveno omejeval nas. In tako smo pač brez plota.

Elektr. ovratnica je mučenje za psa. Se boste morali poslužiti neagresivnih vzgojnih ukrepov. Kontaktirajte kakšno ugledno pasjo šolo v Lj., ker na podeželju vodje šol niso v napredku s časom. Še bolje pa strokovnjake za vedenjske motnje živali.

Glede na to, da ste izbrali delovnega psa – beri delati bi morlai vi z njim in da imate pri 5 mesecih tezave, ga oddajte komu, ki mu bo kos. Ce pa ze vztrajate pri lastnistvu si kaj preberite o tej pasmi, in poiscite strokovno usposobljenega instruktorja, in individualne ure za ucenje. Pa ne pri opevanih fensisemensi pasjih solah, kjer se pse samo hvali in boza – to dela na plisastih.