Džez in džez pianist
V SSKJ piše takole:
jazz -a [džéz tudi džêz] m (ẹ̑; ȇ) popolnoma ali delno improvizirana glasba, ki temelji na folklorni glasbi ameriških črncev: poslušati jazz; razvoj, smeri jazza / pog. na odru je igral jazz jazz orkester ♦ muz. neworleanški jazz jazz v prvem obdobju; neskl. pril.: jazz festival; jazz glasba ♦ muz. jazz orkester orkester, ki izvaja jazz; jazz trobenta dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok ♪
Glede na to bi jaz zapisala jazz pianist.
Večkrat sem že izpostavila, da je treba jezikovnonormativne in druge strokovne priročnike znati pravilno brati. SP in SSKJ sta jezikovnonormativna priročnika in imata vsak svojo vlogo. Ne gre za isto reč, a ne gre niti za povsem ločena planeta. 🙂
Torej, pri džezu je pravilen edino zapis džez. SSKJ razlaga besedo še po starem, za vsako tujo besedo pa vemo, da gre skozi določen proces ustaljevanja v jeziku, temu se lahko prilagodi bolj ali manj, odvisno od rabe pač. In jazz je že ena taka beseda – je povsem prilagojena slovenskemu jeziku, pišemo jo džez in jo tudi ustrezno sklanjamo in podrejamo drugim jezikovnim postopkom. Potrditev za to je v SP, njegov slovarski del je novejši od besedišča v slovarju.
Je pa res, da ravno zaradi tega postopka prilagajanja ni mogoče reči, da že novejši postopki niso pravilni oz. se povsem izključujejo. Tu pa že pride v ospredje dilema ali džez glasba ali džezglasba. Po SP bi bila džezglasba, tej daje prednost pred džez glasbo. Tu pa lahko govorimo o dvojnici, ne več izključno takem in takem zapisu. Po tej analogiji bi torej pisali tudi džezpianist, pravilen pa bi bil tudi džez pianist. Ampak prvi ima prednost torej.