Dvoboj ali več
Ne, tudi jaz se trudim. Pravzaprav ne bi za nikogar trdila, da mi je čuden.[/quote]
Jaz sem zelo čuden.:)
Namreč vsi, ki vztrajno pišemo na forum, smo čudni, in tako pademo v isto skupino enakih, ki se drug drugim zdimo najbolj normalni. :)))[/quote]
Smiselno, smiselno.
Živel mon in njegovi čud(ež)ni uporabniki !
Jaz sem zelo čuden.:)
Namreč vsi, ki vztrajno pišemo na forum, smo čudni, in tako pademo v isto skupino enakih, ki se drug drugim zdimo najbolj normalni. :)))[/quote]
Smiselno, smiselno.
Živel mon in njegovi čud(ež)ni uporabniki ![/quote]
Bog daj Calypso dosti brodolomcev, ki jih bo tako ali drugače oskrbela na svojem otoku! 😀
Kje je tvoj otok? Menda na Dravi. Če bom kaj ribe lovil, bom prišel malo okrog pogledat. 😉
Ti kar pripravi žar, bova ribe pekla!
Smiselno, smiselno.
Živel mon in njegovi čud(ež)ni uporabniki ![/quote]
Bog daj Calypso dosti brodolomcev, ki jih bo tako ali drugače oskrbela na svojem otoku! 😀
Kje je tvoj otok? Menda na Dravi. Če bom kaj ribe lovil, bom prišel malo okrog pogledat. 😉
Ti kar pripravi žar, bova ribe pekla![/quote]
Boš ujel goldfiševo? Če ja, ti pravočasno prišepnem, kje sem….se že veselim pojedine 😀
Si nisi prebrala članka, ki sem ga prilepil? Tam piše. :)[/quote]
Kaj si to prilepil, neki kvazi blog izvleček precenjene psiho knjige? Mi je žal, da sem brala, ker ne pove nič, še manj kot nič, odgovora na moje vprašanje tam ni. Ti predlagam, da nehaš gor limati povezave psihološkega bulšitanja, čvek naj ostane čvek, če res nimaš kaj za povedati se ne vpletaj, samo beri!
Kaj pa jaz vem, kaj je za tebe pametno oziroma kaj želiš brat, saj si sama izbiraš. Za ene je še čvek preveč zahteven. :))
Jaz sem ti sam povedal, kje lahko najdeš odgovor.
Si nisi prebrala članka, ki sem ga prilepil? Tam piše. :)[/quote]
Tisto je blog bla bla.
Calypso ima rada verodoostojne vire. :)[/quote]
Tistega si naj pa sama poišče. Odgovor bo pa enak. :))
Marko, to je prvi stavek, na tisti povezavi, ki si jo podal:
In se ne morem strinjati s tem, da ni racionalnega razloga. Razlog je preprosto v tem, da se nekdo počuti manjvrednega in je zato zavisten. In da ima nekdo več, kot pa si zasluži. Kar pomeni, da je to posledica racionalnega razmišljanja.
In tega se po večini zavedamo, le nočemo se strinjati s tem, da smo zaradi tega, ker ima nekdo več kot sami, počutimo manjvredne.
Marko, to je prvi stavek, na tisti povezavi, ki si jo podal:
In se ne morem strinjati s tem, da ni racionalnega razloga. Razlog je preprosto v tem, da se nekdo počuti manjvrednega in je zato zavisten. In da ima nekdo več, kot pa si zasluži. Kar pomeni, da je to posledica racionalnega razmišljanja.
In tega se po večini zavedamo, le nočemo se strinjati s tem, da smo zaradi tega, ker ima nekdo več kot sami, počutimo manjvredne.[/quote]
Robi, nisi “pravilno” razumel oziroma si razumel drugače kot jaz.
To, da nima racionalnega razloga pomeni, da si občutka zavisti sam pri sebi ne more pregnat ali razložit z nobeno racionalno razlago, tolažbo. Se pravi, tudi, če se zavedaš lastnega občutka zavisti, ga ne moreš kar tako pregnati z racionalno razlago. Zavist je nek občutek, ki v nas ne povzroči prijetnega občutka.
Tvoja razlaga je morda že pravilna, če gledaš na nekoga kot zunanji opazovalec, ampak to njemu ne bo pomagalo pregnati tega občutka. Če pa zavist čutiš sam, pa dvomim, da si jo boš znal pojasnit, kaj šele kar tako preprečit, da se pojavlja. Vprašanje, če jo sploh pri sebi lahko opaziš, zaznaš, v tenutku, ko se pojavi, ker zavist ni racionalno čustvo. Potrebno priti do določenih spoznanj, da se ne pojavlja več v nas.
Odgovor, na katerega sem pa ciljal pa je v tem stavku: ključna razlika med obema konceptoma je v tem, da zavistni doživi čustveno zadovoljitev, ko drugi predmet zavisti izgubi, zapravi ali pa mu je kako drugače odtujen oz. razvrednoten…
Torej, zavistnež doživi čustveno zadovoljitev, ko predmet zavisti izgubi nekaj, kar mu je drago. Na kratko povedano, “osreči” ga tuja nesreča, vsaj za kratek čas.
Ah, to je preveč poenostavljeno in to ni “klasična zavist”, to je že privoščljivost, kar je še kakšna stopnička višje od zavisti.
Veliko ljudi je zavistnih zaradi njihovih lastnih frutracij in lastne šibkosti. Ne gre toliko za to, da vsi zavistneži drugim privoščijo slabo, kot za to, da jih “boli” njihova lastna nemoč, da ob pogledu na druge dojemajo sebe kot neuspešne, slabiče itd. Če bi nekdo rad imel nekaj, kar nekdo drug ima, to ne pomeni nujno, da temu, ki to ima želi samo vse slabo. Gre bolj za to,da bi tudi on/ona rad/a imela to.
Saj je res, da se iz tega lahko razvijejo tudi določena sovražna čustva, še posebej če se zadeva dolgo vleče, ni pa nujno.
Saj lahko mi filozofiramo na veliko tukaj o zavisti. Ampak če pomisliš kako nekateri danes živijo, kakšna kriza in revščina je ponekod, kako neki naj ne bi prihajalo do zavisti? Revščina človeka prisli v marsikaj. Jaz takšnih ljudi ne obsojam. Upam samo, da bodo sprevideli, da jih takšna čustva do drugih delajo samo še bolj nesrečne.
Se pa bojim, da bo v resnici samo še slabše.
Ah, to je preveč poenostavljeno in to ni “klasična zavist”, to je že privoščljivost, kar je še kakšna stopnička višje od zavisti.
Veliko ljudi je zavistnih zaradi njihovih lastnih frutracij in lastne šibkosti. Ne gre toliko za to, da vsi zavistneži drugim privoščijo slabo, kot za to, da jih “boli” njihova lastna nemoč, da ob pogledu na druge dojemajo sebe kot neuspešne, slabiče itd. Če bi nekdo rad imel nekaj, kar nekdo drug ima, to ne pomeni nujno, da temu, ki to ima želi samo vse slabo. Gre bolj za to,da bi tudi on/ona rad/a imela to.
Saj je res, da se iz tega lahko razvijejo tudi določena sovražna čustva, še posebej če se zadeva dolgo vleče, ni pa nujno.
[/quote]Zavist so že sovražna čustva in se včasih celo enači s privoščljivostjo, vsaj jaz to tako razumem. Če si želiš točno to isto, kar ima oni, s komer se kvazi primerjaš, je to že sprevrženo oz negativno čustvo, ker se pošteno primerjati nikoli ne moreš.
Če si želiš recimo zdravje, neko varno finančno stanje, ljubezen, mir… to so splošne stvari, kakor hitro to apliciraš na drugega, da on ima, ti pa ne, ne gre samo za značajsko šibkost, ampak prav zlobno držo do tistega.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Zavist je negativno čustvo,na katerega ne moremo vplivati zavedno.
Menim, da ni pametno, se tega čustva sramovati ali pa ga enostavno zanikati.Telo nam s svojim čutenjem nekaj sporoča. Pove nam, da si želimo nekaj, kar nimamo. Pogled je usmerjen na nekoga, ki pa to ima.
Pomembno je, da na osnovi občutka zavisti ugotovimo, kaj si mi pravzaprav želimo.Nadalje je pomembno, da svoj pogled ne usmerimo več v tistega/tisto/tiste, ki so nam ta občutek vzpodbudili, ampak se obrnemo k sebi z mislijo, kaj lahko jaz pri sebi spremenim, da bi dosegel to, kar sem preko občutka zavisti zaznal. (zelo nasplošno povedano)
Škoda, da se ljudje včasih več ukvarjajo z zavistjo namesto, da bi jih sreča, uspeh drugih vodila kot navdih. Zavist je spet izbira lažje poti, ker se ni treba ukvarjati s samim seboj, s svojimi notranjimi strahovi. Občutek prikrajšanosti privede do kazanja s prstom na krivce izven sebe. Sreča drugih je kriva, da smo nesrečni. Oh Kakšna nepravičnost:). Eni lahko, drugi ne morejo. Saj se je že vsak soočil s tem čustvom, samo vprašanje je koliko je kdo sposoben od tega se kaj naučiti.
Ja, verjetno je nekako res “vgrajena”, je pa potem odvisno od našega značaja in tudi sprejemanja sebe, koliko pride do izraza.
Forum je zaprt za komentiranje.