Vlak se je iztiril.
Dogovorili so sestanek.

Mi zna kdo povedati, zakaj se to na TV SLO na široko uporablja.

Najmanj dva razloga predpostavljam:

– SP dopušča “zaradi plazu (se) je lokomotiva iztirila”, SP sicer dovoljuje le nepovratno obliko, vendar mnogo govorcev in piscev tega ne ve;

– vpliv sosednjih jezikov.

Za boljšo razlago pa ti, meni se to ne sliši, predlagam, da se obrneš na izvor tega, kar te moti.

Da se vlak iztiri je pravzaprav edina pravilna rešitev. Običajno rečemo, ja, vlak je iztiril, vendar pravilno je le vlak se je iztiril.

Dogovoriti sestanek pa bi bilo pravilneje dogovoriti se za sestanek.

Treba je razumeti, da se večina vsebin na TV lektorira, vendar zgodi se, da včasih novinarji določene vsebine pripravijo zelo na hitro in jih lektorica niti ne utegne prebrati. Nekaj povsem drugega so brani prispevki novinarjev (npr. pri poročilih), tisti sploh niso oziroma so lektorirani zelo zelo redki.

Zanimivo – kadar SSKJ, SP, jezikovna praksa in jaz skupaj predlagamo le eno možnost, gospa Lektor’ca dopušča najmanj dve; in obratno, kadar bla bla bla dopuščamo dve ali več rešitev, je za gospo bla bla možna le ena.

Ne gre za to, kaj kdo dopušča ali ne, treba je pravilno znati brati jezikovne priročnike: ravno pri iztiriti je z rdečo popravljeno, da vlak ne iztiri, ampak se iztiri. Torej ne gre za to, da nekdo/nekaj to dopušča, ampak je tako pač edino pravilno.

“V dokumentaciji je poudarek predvsem na čas trajanja izgradnje, cilje projekta, omejitve, tveganja, vplivne dejavnike okolja, aktivnosti, odgovornosti, kakor tudi na stroške, itd.”

Prosim, če je kdo pri volji, da mi napiše, kako bi moral biti pravilno napisan gornji stavek.

V dokumentaciji je poudarek predvsem na času trajanja gradnje, ciljih projekta, omejitvah, tveganju, vplivnih dejavnikih okolja, aktivnostih, odgovornostih, na stroških itd.

Popravki se nanašajo na: v dokumentaciji je poudarek na čem, ne na kaj; popravek je še na koncu stavka.

Lp, Nataša

lepa hvala gospa Nataša.

Bi še samo vprašal, na koncu stavka ….na stroških, itd. – je vejica ali ne.

Ne, pred itd. ni vejice, saj itd. pomeni in tako dalje. Vejica bi bila, če bi bil pred tem kak vrinjen stavek, pastavek idr., ampak to je že druga reč. V tem primeru pa vejice ni.

Malo pa je hecno, kadar je poudarek predvsem na čisto vse, še itd. To seveda ni več poudarek predvsem na … ampak navadno rečemo, da je pomembno vse.

“Vse definicije so več ali manj usmerjene na rezultate (izdelke) lastnega dela oziroma na rezultate procesov, ki so namenjeni za uporabnike za izpolnjevanja in zadovoljevanja njegovih potreb.”

Prosim, če pogleda kdo ali je ta stavek pravilno napisan. Hvala lepa že vnaprej.

Takole bo:

Vse definicije so več ali manj usmerjene na rezultate (izdelke) lastnega dela oziroma rezultate procesov, ki so namenjeni uporabnikom za izpolnjevanje in zadovoljevanje njegovih potreb.

Mimogrede, zakaj izpolnjevanje in zadovoljevanje potreb? Ni dovolj samo eno?

Lp, Nataša

Lepa hvala gospa Nataša za odgovor.

“Mimogrede, zakaj izpolnjevanje in zadovoljevanje potreb? Ni dovolj samo eno?”

Kaj nista to dve različni zadevi: izpolnitev in zadovoljitev? Ali bi moralo biti samo eno?

Mogoče zato, ker so v zadnjih letih v službo sprejeli kar nekaj novinarjev, ki “ne obvladajo” (olepševalno) svojega posla, vendar zaradi takšnih in drugačnih botrov pokrivajo najpomembnejše teme?

No, ja, ko govorimo o zadovoljevanju potreb na splošno, mislimo pač to, zadovoljitev potreb, v nasprotju z nekimi težnjami, željami, potrebami, ki niso zadovoljene. Če bi hoteli govoriti o tem, kako se te potrebe zadovolji, lahko govorimo o izpolnitvi, zadovoljitvi, zadostitvi … Tu lahko izbiramo med množico glagolov. 🙂

Vse definicije so BOLJ ali manj usmerjene na rezultate (izdelke) lastnega dela oziroma na rezultate procesov, ki so namenjeni uporabnikom za izpolnjevanje in zadovoljevanje NJIHOVIH potreb.

Izpolnjevanje potreb je nesmiselno,
pa tudi rezultati se odsvetujejo.

Lp

Moja malenkost, hvala za opozorilo; res je, zaimek prej ni bil pravi.