DUNAJ

Oi!
V začetku oktobra se s šolo odpravljamo na Dunaj. Prosim za čim več informacij o tem:
-kakšne so cene;
-kaj se splača kupit kot souvenir in kje;
-kakšne so cene v kavarnah, kaj je najbolje probat in kje;
-koliko je zadosti pod palcem, da ti ne zmanjka casha (sem bolj varčne sorte)

Gremo za en dan.

Vsem najlepše hvala.

Meni najboljša kava je v kavarni Europa zraven katedrale sv. Štefana. Najboljše spominke sem pa kupovala pod Hundertwasserjevo hišo.
Še posebej se pa splača obiskati Dunaj decembra, ko imajo prednovoletni sejem in ogromno stojnic.
Drugače pa je Dunaj kar precej drag.
LP

Kako pa je z napitninami v lokalih? Koliko % računa naj bi upoštevalo?

LP

Hja, to je pa precej različno. Včasih, ko so bili še šilingi, je bilo lažje. Je bil račun ne vem, 22 ali 25 šilingov , sem dala 30 in rekla naj ostalo obdrži. Nekje sploh niso želeli napitnin, nekje so kar čakali na še kakšen kovanec itd.. Različno, ne vem če obstaja kakšno pravilo, sploh pa ne bi smelo veljati, da od vsakega računa poberejo kakšen procent.
Po moje bi napitnina morala pomeniti nagrado za prijaznost in ustrežljivost, ne pa pogoj.
Od mladine pa tako ali tako ne pričakujejo veliko. Po moje maksimalno 2 ali 3 eure, če je res postrežba na nivoju. Mogoče se ne sliši veliko, ampak preračunano v SIT to znese do 720 tolarjev. Kar je pa že kar precej, še posebej za kavarne.
Če potujete z agencijo, se prej pozanimajte, ker so včasih napitnine že vračunane.

Ufff, a takšne napitnine dajete?????
Toliko stane dobro kosilo v Aziji.

Višina napitnin je odvisna od okolja, v katerem se nahajate. Normalno je, da bogatejša Evropa pričakuje višje napitnine kot Azija. Ko sem bila v Pekingu, sem dajala 5-10 juanov (1 juan= 24 SIT), vendar strežno osebje največkrat ni smelo jemati ponujenega denarja. Tako smo denar dajali revežem in beračem na pekinških ulicah. Res pa je, da meni par juanov ni pomenilo nič, njim pa veliko.

Hmm, naj vsak dela po svoji vesti, pa vseeno….
Le za koliko milijonov Kitajcev je 10 juanov dnevni zaslužek?
Iztegnjena roka proti belemu “bogatašu” se kar naenkrat izenači z 12 urami dela v rudniku.

Je pa tudi res, da ne zahajam po duanjskih kavarnah, v hostlih, kjer spim, pa nimajo strežnega osebja 😉