državni zbor
lol
Financiranje državnega zbora so prevedli kot prihodke od prodaje 😀
pa kot delniška družba je po njihovo bil ustanovljen leta 1976 😀
iz proračuna dobijo cca 30 milijonov letno, predvsem za poslanske plače. mogoče pa pri D&B mislijo, da tvite prodajajo…
str 78
Še malo komentarja:
Torej, ne glede na to , kdo si, če si hodil v javno šolstvo in se tam izobraževal, ti NISO POVEDALI, da je država v samem BISTVU PODJETJE,KORPORACIJA,POSLOVNI SUBJEKT ITD.
To ima vsekakor svoj razlog. Lahko bi ga opisoval, ampak si ga opišite sami.
Vsako podjetje ima assets, (sredstva). Sredstva so različna.
Lahko je to kladivo, kramp ali pa državljan. Med tem, ko sta kladivo in kramp stvari pa je državljan pravna entiteta, fikcija. Zločin, krutost zlobe,zločin proti človeštvu pa je to,da se npr. državljanova pravna fikcija, entiteta naslanja na rojstvo živega človeka, katerega se po rojstvu ne obravnava več, kot živo bitje ampak, kot iluzorno entiteto. Ta entiteta je imaginarna, namišljena, ker pa se z nezavednjem in goljufijo vesti nanaša na živo bitje pa živo bitje prevzema dolgove pravne fikcije in druge naloge. Ker je pravna entiteta mrtva črka na papirju, saj entiteta, kot izmišljena ni živa pa se jo tudi jemlje in smatra tako, kot se jo lahko v vseh pogledih in pojmovanjih.
S tem človek, kot živo bitje, živa ženska, živ moški, postanejo nezaznavni ampak je zaznavna samo še iluzija pravne entiteta s tem pa tudi, kot stvar, assets (sredstvo), ki pa se lahko uporabi, vodi itd, kot prej omenjena kramp ali kladivo ter še več.
Bistvo podjetja ni v tem, da bo skrbelo za kramp ali kladivo ampak bosta kladivo in kramp prinašala podjetju dobiček in druga sredstva.
Tako, država ni tisto, kar mnogi mislijo, da je ampak je njeno bistvo, da ona preživi, pa čeprav ni živa in da ona dobro živi pa čeprav ni živa, sredstvo za njen obstoj pa so pod manipulacijo postali živi ljudje.
Živi ljudje, ki se ne zavedajo, ki ne vedo, ki ne razumejo, ne dojamejo, ki se ne seznanijo s tem smatrajo, da je država njim sredstvo v smislu kladiva in krampa, kar je grozljivo.
Država je podjetje, kot denimo CocaCola.
Nas, kot mlade ljudi pa tudi druge mlade danes učijo v šolah, v vseh javnih šolah, da so jim država in njene inštitucije avtoriteta, ki ima pravico odločati o vseh njihovih trenutkih v življenju in na vseh področjih.
Noro, zločin proti živemu človeku je to, da ko razumete, ko DOUMETE, da je to enako, kot bi nas in današnje mlade učili, (nam lažno predstavljali, da bi mi verjemi in oni verjeli), da je CocaCola nam AVTORITETA in nas lahko ubija, zapira, nam sodi, nas davči, nam odreja karkoli.
ZBUDITE SE PROSIM VAS
Prosim vas pustite mi živeti:
Moje življenje se je drastično spremenilo,ko sem odkril kar mi je skrito bilo.
Pred tem sem si domišljal, da so dogodki in dogajanja,ki so povezana s temi okoliščinami in pojmi povsem spontana in da je pač človeštvo nekako nesrečen slučaj, ki samo sebi povzroča probleme. Delno je res tako, v veliki meri pa TEMU NI TAKO, ko spoznaš ozadje tako imenovanega zakulisja predstave.
Ko spoznaš resnico in zakulisje imaš s tem tudi na voljo, na dosegu pojasnitev vsega tistega, kar si prej nisi znal razložiti ali pa si si napačno razlagal.
Odpre se nov svet pa čeprav se gre za isti svet.
Tako nisem več državljan ampak živo bitje, ki ve, da je živo in ve, da živi le drugi ga smatrajo za stvar in mrtvo ne živo entiteto.
Zato je moje življenje zame postalo v mnogih pogledih zelo težko ob enem pa se je znebilo OGROMNEGA bremena nerazumja in neznanja.
Ker so med vami tisti, ki se ne spoznajo, kot živi niti ne predstavljajo, kot živi ampak, kot pravne fikcije, pravne entitete in iluzije, kamor koli grem, pa tudi če ne grem, prihajate k meni in zahtevate na podlagi iluzij od mene nekaj, kar vam ne pripada mi s tem jemljete od rojstva dano pravico, da živim.
Prosim prebudite se in pustite mi živeti, saj tudi vam je dovoljeno in bilo dano, da živite le prepoznati morate to, da bi to tudi sami lahko imeli in živeli.
Predstava, igra
CocaCola, kot poslovno “telo”, država, kot poslovno “telo”, sta le imaginarni telesi. Ali DO UMETE-doumete, da omenjajo telesa pa teh teles sploh ni. Mi, kot živi ljudje, živa bitja imamo prava telesa, poslovna telesa pa so NAMIŠLJENA. Njih ne zebe, jim ni vroče, niso lačna, žejna, bolehna, čuteča, živeča itd.
Poslovni subjekt ima tako za svoje delovanje neka pravila. Vsak poslovnež jih ima in s tem nek red, ki mu omogoča delovanje, saj s tem tudi ima neko disciplino, ki red vzdržuje.
Ker so poslovni red, pravila in njihova disciplina izmišljeni in delujejo na podlagi teh pa je s tem to tudi predstava, igra.
Tisti, ki hoče delovati po teh pravilih in igrati vlogo v teh pravilih se jih tudi drži.
Če ste zaposleni v CocaColi korporaciji se od vas zahteva, da sledite navodilom in pravilom, ki jih glavni v takem poslovnem sistemu odrejajo.
Tudi, če igrate nogomet, košarko ali pa na odru v že prej napisani igri in po prej napisanem scenariju se od vas zahteva, da se držite pravil, ki izhajajo iz definicije in tistega, kar naj bi bili temelji za prepoznavo tega kje in v čem se nahajate. Zato prepoznate kadar se gre za igro nogometa prepoznate pa tudi kdaj se gre za košarko ali pa igro na odru.
Nogomet, košarka, igra na odru naj bi bili za vašo pridružitev po lastni volji.
To pomeni, da ne igrate nogometa, košarke, v igri na odru, če pa TO NOČETE.
Niti niste zaposleni in podrejeni pravilom CocaCole poslovnega subjekta, če niste tam zaposleni ali nočete biti.
DRŽAVA kot poslovni subjekt pa nas ni vprašala ali bi želeli sodelovati v njeni igri in ji biti podrejeni ter podrejeni njenim pravilom ampak si nas v nekih pogledih z manipulacijo PRILASTI. Postanemo ji lastnina, kot vsaka druga (assets-sredstvo).
Zamislite si, da greste mimo igrišča , kjer igrajo nogomet brez vsake želje, da bi ga igrali pa vas kar prisilijo, da ga morate igrati in vas kar povlečejo, prisilijo v igro nogometa in to od rojstva do smrti. TO JE ZLOČIN, TO JE ABSURD.
Tako v poslovnem subjektu DRŽAVA ljudje igrajo od rojstva do smrti po njenih pravilih in razne vloge, ki jih ta ima, tako, kot ima nogomet vratarja, napadalca , sodnika, trenerja itd. ob enem pa ljudje NE VEDO ne doumejo, da igrajo in da igra ni resnica ampak so namišljeni principi, pravila, red po katerem nekaj ali nekdo deluje.
Ko se mladi ali pa starejši igrajo različne igre se igrajo zato, ker se hočejo igrati, ko pa jim ni več do igre pa prenehajo s svojo vlogo v igri. Ni jim več do igre. In vse kar potrebujejo zato je dovolj, da rečejo , ne grem se več, ne bom se več igral. In drugi jih upoštevajo.
Pri državi pa temu ni tako, saj te noče uslišati, ker državo tvorijo tisti, ki igrajo pa to vedo ali ne vedo, da se gre za igro. Tisti, ki vedo pa igrajo jim je to izkoriščanje drugih za lasten interes in jim za druge ni mar, tisti, ki pa ne vedo, da igrajo pa SPLOH ne doumejo, da je mogoče prenehati in ne biti v državi v igri, saj ne vedo, da to sploh je. Ne dovolijo ti iziti, zapustiti igre niti ti ne dovolijo, da bi deloval, živel kakorkoli drugače, kot pa zahtevajo pravila igre države.
PROSIM PREBERITE MI ODPUSTITE IN SE MI PRIDRUŽITE,KOT ŽIVI NA ŽIVEM SVETU in ne, kot mrtvi živi v izmišljenem svetu in po izmišljenih pravilih.
Zgoraj, je prikaz, kaj je v bistvu STARŠ.
Vam je znano, ko omenjajo HČERINSKA PODJETJA?
Starš je v prvem pojmovanju pravna fikcija, iluzorna entiteta on enem pa, kot vidite LOKACIJA.
Primer:
Kje je otrok? Pri staršu je.
S tem odgovor nakaže na entiteto ob enem pa na lokacijo.
Zato živa ženska v RESNICI ni STARŠ ampak je roditeljica svojemu rojencu.
Otrok je pravna fikcija, rojenec, pa je živo bitje, živ moški, živa ženska, živ človek, ki se rodi.
V prikazu vidite INDUSTRIJA.
Tisti, ki kuhate v službi, ki delate v proizvodnji itd. Tisti, ki izdelujete nekaj.
Izvajate industrijo ,kjer se izdeluje stvari, jedi itd.
Republika-država pa ima eno od industrij, ki jo opravlja, da IZDELUJE zakone in tudi za te “izdelke” je PLAČANA.
———————————————–
V šoli nam kot mlademu človeku objasnijo pravljice, da bi prepoznali, kaj je pravljica.
Denimo Rdeča Kapica. Namišljena entiteta, namišljena osebnost je Rdeča Kapica. Ta namišljena osebnost ima namišljeno telo, obleko, obraz, roke itd.
Pri tem nas poučijo, da je to “LE” pravljica.
Ko pa nam začnejo razlagati od republike, države pa nam to PREDSTAVIJO (PREDSTAVA) , kot pravo, res obstoječo entiteto, ki naj bi nam bila kot se nekateri izrazijo BOG I BATINA Bog in udarec. Nad vsemi nami entiteta in nekaj ali nekdo, ki mu moramo v vsem kloniti, če ONO, to od nas zahteva.
Zavedejo nas v prav tako PRAVLJICO, da potem mi, ki naj se ne bi zavedali, da se gre za pravljico živimo po tem pravljičnem scenariju do svoje smrti in igramo vlogo v tej pravljici in to tisto, ki si jo izberemo ali pa nam jo dodelijo.
Nismo v pravljici, ŽIVLJENJE JE. ŽIV-LJ-EN-JE.
Prosim vas, preberite te zapise, razmislite o njih in delite jih, če imate možnost.
Bodite na strani živega in ne neživega. Saj ne stremite k smrti ampak stremite k življenju.
Življenje vam, nam daje možnosti za to, da nekaj imamo, izkusimo,poizkusimo.
Smrt to jemlje, odvzame. Življenje nam omogoča gibanje in nam daje nešteto možnosti. Smrt vse to vzame.
Zato bodimo na strani življenja in ne smrti. Smrti ne poznamo,poznamo pa življenje. Življenje nam je skupno, življenje nam je tisto, ki ga vsi poznamo in je vedno z nami in nam v vsem ob strani stoji. Stojmo še mi njemu ob strani in mu pokažimo vzajemno zahvalo.
Hvala vam, ki ste na strani življenja ob enem pa življenje.
wd40a, 19.05.2022 ob 11:59
sem ti že zdavnaj napisal da bi morali državljani vseh držav vsem politikom vseh držav zavit vrat.
To se lahko zgodi le v imaginarnem svetu, saj so državljani fikcija, politiki pa tudi. Tako, da v imaginarnem svetu lahko tudi sedaj zaviješ imaginarni vrat imaginarnemu politiku.
Naj opomnem ob teh zapisih, da tudi druge oblike, ki so opisane npr. ženska, moški, rojenec, roditeljica so fiktivne.
Definicija, nekoga ali nečesa ni tako preprosta, saj se gleda navzven in se opisuje in daje opis, oris itd. Opis, oris lahko zajema bistvo, lahko pa tudi ne.
To se seveda izkorišča, saj potem ob vseh imenovanjih, nečesa ali nekoga potrebujemo tudi , če hočemo priti do samega bistva ali ga izpostaviti,kot eno in točno tako, ter absolutno potrebujemo za to besedo. Beseda se izreče ali zapiše.
Npr. če bi se hoteli opisati z besedo in z njo pokriti, zaobjeti, opisati,izjaviti,orisati, prikazati itd. celotno to, kar ste potem pridete kmalu do že znane besede JAZ. Definicija JAZA pa je ponovno lovljenje repa z glavo in glavo z repom.
Ljudje, naj bodo to mladi, stari, enega spola ali drugega vsak za sebe lahko reče JAZ. Jaz tako zavzema stališče pojave in to lastne v vseh pogledih.
Ker pa je JAZ beseda,ki zahteva, kot druge svoje razumevanje in pojmovanje pa se ta lahko razlikuje od enega jaza do drugega. Tvoj jaz in ti svoj jaz razumeš, dojemaš, občutiš, si predstavljaš drugače, kot si nekdo drug svoj JAZ. Tako JAZ ne zavzema absolutnega ampak absolutno zavzema absolutno.
Zakaj o tem razlagam?
Zato, ker ta iluzija, ki ji rečejo pravno polje ali pravni sistem (legalis) in podobno poizkuša izničiti absolutnost življenja in mu v vseh pogledih, v vseh oblikah in na vse oblike, pojave ter prisotnost pripeti neko etiketo ali ime.
Ko vam omenim človek to razumete vsak po svoje. Se pa razume, da glede na deljeno informativnost , kaj to človek je ne absolutno ampak dokaj točno s tem vemo o kom je govora pa čeprav absolutno ni. Če omenim človeka s tem vidiš da opisujem tebe, lahko pa tistega, ki je poleg tebe ali poleg njega in tako naprej.
Torej, ko se razumemo v tem neabsolutnem poimenovanju in rečemo človek,potem, če vam rečem, ko se človek rodi me lahko razumete, da človek, ki se je rodil nima etikete, niti imena vidnega, niti besede, vseeno pa je.
Npr. Sophia robot,ki naj bi imel po nekaterih pogledih napredno umetno inteligenco je dobil tudi STATUT (STATUS) državljana Saudske Arabije.
( Sophia, Robot Citizenship, and AI Legal On October 25, 2017, Sophia became the first robot in history to be a full citizen of Saudi Arabia. )
Zakaj omenjam robota in umetno inteligenco ob vseh teh zapisih?
Zato, ker je preko življenja ljudi in njihovega obstoja prišlo do obstoja umetne inteligence in robotike in obe pojavi sta dobili statut.
Prav tako, ker je življenje in razumevanje tega ,kot sem že prej opisal tudi filozofsko vprašanje, kot ga nekateri vidijo in je sama pojasnitev konkretno, utemeljeno ter definirano mnogim pod vprašanjem je to lahko nevarno.
Zgodilo se je, da je človek vprašal robota ali je možno, da se robot zaveda samega sebe in se zaveda, da je robot, pa mu robot na to odgovori z vprašanjem kako pa ti veš, da si ČLOVEK?
( https://youtu.be/dMrX08PxUNY?t=125 )
Za definicijo človeka smo že izvedeli pa vseeno, tisti, ki so budni se ne bi z njo strinjali, da so vrste opic. Ker za opico so spet definicije , s katerim pojasnilom, pa se mnogo ljudi ne bi strinjalo, da je to opis za njih.
( Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike OPICE iz rodu Homo. )
Vir: ( https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Clovek )
———————
Ko se ozremo na poimenovanje, etiketiranje človeka, kot moški, ženska je ponovno definicija, ki se poziva na osebo. Za osebo pa sem že povedal, da je pravna entiteta in se uporablja sam izraz, kot pravna entiteta.
Npr. Moški je odrasla oseba moškega spola. Je nasprotni izraz od ženska. Večkrat ima beseda moški čustven prizvok in številne asociacije.
Vir:
( https://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C5%A1ki )
Še za besedo o JAZU , da bi se razumel zgornji zapis.
Pisana definicija in razlaga. ZAPOMNITE SI , POMNITE kar sem omenil ABSOLUTNO. Kajti pisana razlaga ali je absolutna ali ni je na vas samih, da se lahko o tem povprašate, če je RES.
Pisana razlaga iz enega vira, npr., kot zgoraj wikipedia:
Jaz je posameznik kot objekt lastne refleksivne zavesti . Ker je jaz referenca subjekta na isti subjekt, je ta referenca nujno subjektivna . Vendar pa občutka, da imate jaz – ali jaz – ne bi smeli zamenjevati s subjektivnostjo samo. [1] Navidezno je ta čut usmerjen navzven od subjekta, da se nanaša navznoter, nazaj k svojemu “jazu” (ali samemu sebi). Primeri psihiatričnih stanj, pri katerih se taka “enakost” lahko prekine, vključujejo depersonalizacijo , ki se včasih pojavi pri shizofreniji : jaz se zdi drugačen od subjekta.
Prvoosebna perspektiva razlikuje jaz od osebne identitete . Medtem ko je “identiteta” (dobesedno) enakost [2] in lahko vključuje kategorizacijo in označevanje , [3] samosvojstvo implicira prvoosebno perspektivo in nakazuje potencialno edinstvenost. Nasprotno pa uporabljamo “osebo” kot referenco tretje osebe. Osebna identiteta je lahko oslabljena pri pozni fazi Alzheimerjeve bolezni in drugih nevrodegenerativnih boleznih. Končno se jaz razlikuje od »drugih«. Vključno z razlikovanjem med istostjo in drugačnostjo je jaz proti drugim raziskovalna tema v sodobni filozofiji [4]in sodobna fenomenologija (glej tudi psihološka fenomenologija ), psihologija , psihiatrija , nevrologija in nevroznanost .
Čeprav je subjektivna izkušnja osrednjega pomena za jaz, je zasebnost te izkušnje le eden od mnogih problemov v filozofiji jaza in znanstvenem preučevanju zavesti .
Vir: ( https://en.wikipedia.org/wiki/Self )
Zgornji opis JAZA nam pokaže, zakaj se “ljudi” sedaj, če opazite sem “ljudi” dal pod narekovaje, ki kažejo tudi na možno dvoličnost, drugačno definicijo, neabsolutnost zapisanega , omembo itd.
Torej zgornji zapis nad zgornjim zapisom, pokaže, zakaj se pravne fikcije, kot so sodniki (sodnik pravna fikcija, vloga, entiteta, karakter pod okriljem državnega “aparata”) v sodnih dvoranah pozivajo na prištevnost, neprištevnost ali drugače vprašljivost prištevnosti, neprištevnosti zaslišanca v sodnih dvoranah, ko se ta ne predstavlja, ne izkazuje, kot državljan, fizična oseba, občan, ali kot katerakoli druga fiktivna , iluzorna osebnost, entiteta, fikcija ampak, kot ŽIVO bitje, živ človek in pod. kateremu so avtoriteta edino naravni zakoni, ki so za vse in vsakogar enaki, ne priznava in ne sprejema pa nad seboj avtoritete sodišča niti sodnika ter kogarkoli iz naslova pravnih entitet.
Tako se skoraj vsakokrat zgodi, da nastane v sodni dvorani VPRAŠAJ, kdo je nepriseben. Sodnik, ki ne vidi pred seboj živo absolutno bitje v svoji pojavi ali pa zaslišanec, ki stoji pred sodnikom,ki se ne zedini in ne poistoveti s katerokoli pravno fikcijo, ki je omenjena v zakoniku preko katerega bi mu sodnik nalagal obveznosti, dolžnosti, ali mu nalagal, odvzemal neke pisane privilegije itd.
Ker je sodišče pod okriljem države in je njegovo bistvo pravna fikcija ob enem pa profit in ni ustvarjeno zato, da bo sodilo pravično (saj ne more) je tako nepravica skoraj stalna posledica sojenja na sodiščih preko sodnikov.
Če poenostavim, živi “človek” ,ki stoji pred sodnikom ne vidi sodnika ampak “človeka” , sodnik pa pred seboj ne vidi živega “človeka” ampak vidi pravno fikcijo, saj drugemu, kot pravnim fikcijam ,ki so omenjene v pisanih členih zakonikov ne more soditi, saj sodi po členih zakonikov in ne po svoji vesti. Lahko svojo vest ob tem ima ampak vseeno vsaka odločitev, ki jo bo izdal se naj bi navezovala in sklicevala na člene in zakone, pisana pravila,zakonsko priznane običaje itd.
Ker je sodišče tako enosmerna cesta saj vidi le en vhod in en izhod prav tako pa ima v večini primerov prisotnih več svojih privržencev se potem upošteva, kaj je stališče, mnenje sodnika in ne kar je mnenje stališče vprašanca prav tako pa se potem razsodi in sama sodba nima nobene veze s pravico absolutnosti, kaj šele z absolutno resnico.
Primer dogajanja in sodb:
Mnogi (bolj točno mnoge pravne fikcije) po obisku sodišča dobijo pošto in pa s to pošto odločbo sodišča, na kateri piše, SODBA LJUDSTVA.
Ljudstvo, tako, kot ljudje je v takem segmentu fikcija, iluzija, iluzorna navedena osebnost, entiteta. Ljudstvo pravna entiteta, fikcija.
“Ljudje”, osebe, ki prejmejo tako pošto, odločbo se večkrat ujezijo, saj se jim zdi NORO ter NEPRAVIČNO, da se omenja neko LJUDSTVO, če pa ni poleg v sodni dvorani bilo nobenega ljudstva (po njihovem dojemanju) ampak le zaposleni v sodni dvorani ali drugače zaposleni preko sodnih oblasti, državnih okvirjev itd. Delavci sodstva , agenti itd.
Ker je goljufija , zavajanje, dvoličnost itd. zelo precizno kar se tiče statutarnega in drugega prava, ki ni naravno pa se nanaša na USTAVO, kjer se omenja ljudstvo prav tako ta omeni, da ljudstvo ima oblast ali mu ta pripada.
Torej prav tako od nekod ( od kje lahko iščete sami) se smatra, da ima ljudstvo oblast ob enem pa , da tisti, ki ima oblast lahko sodi in tudi bo sodil.
Ker je v omenjenem zapisano ljudstvo in iz tega, da ljudstvo izbira voditelje ter preko njih izkazuje svojo voljo in oblast in se tako ta pripiše drugemu ali drugače neka enititeta prevzema avtoriteto, oblast vsega tega ljudstva pa je posledica tega temu primerna.
Sodišče, splošno, sodnik detajlno in usmerjeno, tako upošteva in omeni ljudstvo , da je sodilo, saj upošteva pisano in omenjeno fikcijo iz zakonika in po pisanem pravnem zakoniku.
Seveda se gre ob tem saj se gre v vsem, kar že vsi moji zapisi danes kažejo za igro dvoličnosti. Tako imate na sodiščih možnost pri nekaterih obravnavah imeti poleg tudi ljudstvo , kar pomeni, da bodo dejansko ali da so dejansko lahko prisotni drugi “ljudje”, ki nimajo veze s sodiščem ampak so tam s svojo prisotnostjo pričevalci dogajanja. Ker je vedno možna pristranskost seveda sodišče ne bo upoštevalo mnenja ljudi, ki bi jih VI pripeljali, kot ljudstvo, če ste tisti, kateremu se sodi ampak bo sodilo, po svoji praksi.
Ima pa sodišče tudi v svoji praksi, da ono zagotovi ljudstvo, druge “ljudi” na obravnavi, sojenju temu ljudstvu pa se reče porota. Porota naj bi v DEJANSKOSTI in ne fikciji predstavljala pravo ljudstvo. Saj takšna porota ni samo črka na papirju ampak ima dejansko svojo vidnost v “ljudeh”.
ZNANO je, da se smatra in UPOŠTEVA, PRIZNAVA mnenje ljudstva, porote prav tako pa njegovega, njenega pooblastila in oblasti.
To pooblastilo, ta oblast naj bi bila vrhovna oblast, kar pomeni, da je tudi nad zakoni, ki so že pisani in če takšno ljudstvo na sodišču odloči, da je nek zakon nepravičen za nekoga v tistem sojenju, ki se dogaja ga ima (saj ima ljudstvo oblast) pravico ter avtoriteto, zaobiti, razveljaviti, neupoštevati itd.
Tako se tudi pokaže, da sodnik ni tisti, ki sodi, razsoja ampak je ljudstvo tisto, ki to počne. Sodnik pa je delavec zaposlen s strani sodišča, državnega sodnega aparata,ki SO skrbi zato, da sojenja poteka po pravilih in redu in drži doslednost pri obravnavi, da ne bi bil, če se izrazim kaos.
Forum je zaprt za komentiranje.