Društvo in zavod- razlika

Spoštovani,

imam ogromno vprašanj in ne vem ,kam se lahko z njimi obrnem. Zato se najprej obračam na vas. Na tem področju sem nemreč čisti laik in zato lepo prosim za informacijo, pomoč.

Mi lahko prosim razložite (bolj po domače) v čem je razlika med društvom in zavodom?
Če se ustanovi eno ali drugo, se lahko v okviru društva/zavoda organizira plačljive npr. tečaje, izobraževanja, pomoč, ipd.?
Kako in kdo lahko potem s sredstvi razpolaga?
Se lahko s sredstvi plača izvajalca npr. tečaja?
Mora imeti izvajalec in delodajalec, ustanovitelj (ne vem, kakšen izraz se tu uporablja) kako pogodbo?
So tudi pri društvih/zavodih potrebne mesečne dajatve ?

Že kar vnaprej se zahvaljujem za morebitne odgovore in pomoč.

Povzeto po drugih virih: http://www.artservis.org

Bistvena razlika med obema statusnima oblikama je v tem, da je društvo članska organizacija, ki združuje praviloma večje število ljudi s skupnim interesom za izvajanje določenih aktivnosti. O najpomembnejših zadevah odločajo člani na skupščini.
Zavod pa je pravna oseba, ki jo ustanovimo predvsem zaradi izvajanja neprofitnih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva in socialnega zavarovanja. Na neprofitnem področju funkcionira podobno kot gospodarska družba na profitnem področju. Delo vodi direktor, svet zavoda pa odloča o najpomembnejših zadevah. Zato je stvar ustanoviteljev, kakšne namene imajo in kako vidijo organizacijo, ki jo ustanavljajo v perspektivi nekaj let. Za ljubitelje gledališča, na primer, ki želijo v svojem lokalnem okolišu obuditi in izvajati gledališke predstave ali druge kulturne prireditve, je društvo primernejša oblika. Ustanovni člani bodo imeli interes, da pridobijo še več članov za svoje aktivnosti.
Za skupino ustanoviteljev, strokovnjakov na določenem področju, ki želijo posebej razvijati določeno kulturno dejavnost, razvijati in izvajati izobraževalne programe ali izdajati publikacije, na primer, je zavod primernejša oblika. Svojo dejavnost bodo verjetno širili z zaposlovanjem novih strokovnjakov v zavodu.
Članstvo v društvu ni pravica, ki bi jo dediči lahko po smrti člana dedovali, ni prenosljiva ter je vezana na individualno osebnost. Drugače pa velja pri zavodih – tu naj bi bile ustanoviteljske pravice prenosljive in bi dediči ustanovitelja (fizične osebe) lahko zahtevali prenos teh pravic nase, na podlagi sklepa o dedovanju. (Vir: PIC-ov Pravni piškotek, CNVOS INFO, januar 2007).
—-
Ključna razlika je v tem, da je društvo članska organizacija, zavod pa ni. Iz tega sledi, da imajo najvišjo pravico odločanja v društvu člani na občnem zboru, kjer sprejemajo glavne odločitve, dočim ustanovitelji v zavodu nimajo tako močnega vpliva na odločanje, saj je odločanje prepuščeno večinoma svetu zavoda, ki je tripartiten (predstavniki ustanoviteljev, predstavniki zaposlenih in predstavniki uporabnikov ali zainteresirane javnosti). Seveda pa je lahko v aktu o ustanovitvi tudi določeno, da se določene odločitve sprejemajo le ob soglasju ustanoviteljev.
Ena izmed razlike je tudi, da lahko po Zakonu o humanitarnih organizacijah in Zakonu o invalidkksih organizacijah dobi status humanitarne ali invalidske organizacije le društvo (ali zveza).

Ko omenjate, da gre za dve društvi, ki delujeta na področju mladinske kulture in umetnosti, ki razmišljata o ustanovitvi novega društva ali zavoda, naj vas opozorimo še na najbolj logično možnost, da ustanovite zvezo društev. Po novem Zakonu o društvih namreč lahko že dve društvi ustanovita zvezo (prej je bil pogoj tri društva). Zveza je običajno nadgradnja delovanja društev članov in se ustanovi zaradi uresničevanja skupnih interesov.

Pozdravljeni,

razlik je kar nekaj, najpomembnejše za razumevanje razlikovanja pa predvsem:
1. ZAVOD:Gre za omejeno število dejavnosti, za katere se lahko ustanovi zavod.
DRUŠTVO: Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu.

2. OBDAVČITEV ZAVOD: Dobiček iz opravljanja nepridobitne dejavnosti ni predmet obdavčitve. Sicer se uporabljajo enaka pravila kot za druge pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje gospodarske dejavnosti.
OBDAVČITEV DRUŠTVO: Davčni vidik društva določa Zakon o davku od dohodka pravnih oseb, torej je obdavčeno na isti način kot vsaka druga gospodarska družba, vendar z nekaj izjemami. Obdavčeno pa je samo društvo, ki se ukvarja tudi s pridobitno dejavnostjo. Nepridobitna društva torej ne plačujejo davka.

3. USTANOVITEV ZAVODA: Ni možna brezplačna ustanovitev in spremembe prek e-VEM, temveč preko notarja (kar ni brezplačno) oz. na klasičen “peš” način (traja dlje).
USTANOVITEV DRUŠTVA: Svojo pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev. Vpis v register se ureja na Upravnih enotah, opravi pa ga Ministrstvo za notranje zadeve.

Lep pozdrav,
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo: info@legas-kranj.si

Pozdravljeni!

Mene zanima kaj pomeni, da: “se morebitni dobiček pri poslovanju ne more deliti med ustanovitelje zavoda oz. člane društva, kot pri gospodarskih subjektih, ne pomeni pa, da se zavod oz. društvo ne more ukvarjati s pridobitnimi dejavnostmi. Taki dohodki se morajo porabiti za osnovne dejavnosti zavoda oz. društva”

Predvsem me zanima kaj to pomeni v praksi. Če društvo ponuja izobraževanje, ki je plačljivo (npr. 20€), kaj se lahko dejansko s tem denarjem naredi? Ali lahko del tega denarja dobi vodja izobraževanja?