Dravetov sindrom
Sindrom je dobil ime po francoski psihijatrinji in epileptologinji Charlotte Dravet (roj. 14. julija 1936). O njej ne vem kaj dosti. Kakšno je pravšnje poimenovanje sindroma v slovenščini, res ne vem.
Zanimivo pa bi bilo prebrati, če se sinu Suzanne Manet (1829–1906), francoske pianistice nizozemskega rodu, slikarskega modela in življenjske sopotnice francoskega slikarja Édouarda Maneta (1832–1883), lahko reče Manetkin sin ali sin Manetove, čeprav mu je pravo ime bilo Léon Leenhoff (1852–1927, priimek je materin, ker nikoli ni natanko ugotovljeno kdo so oča, ki so »podarili« svoje seme).
Če to rešimo, ne bo noben problem s poimenovanji vsemogočih stvari, ki zadevajo dame, katerih francoski priimki imajo končnico -et, ne glede na to, kako se to bere in ali so priimki zares »moški« ali »ženski« oz. le tako zvenijo v slovenščini.
Kako bomo reševali pa »ženske« priimke, ki jih (manj) ponosno imajo moški?
Kakor je soditi po wikipediji, zagato s tem sindromom so razrešili Nemci kot: Dravet-Syndrom, Angleži: Dravet’s syndrome, Španci: Síndrome de Dravet, Norvežani Dravet’s syndrome, Francozov pa ni zraven. Napredno iskanje omejeno le na francoščino, je ponudilo tudi francoski izraz: Syndrome de Dravet.
Da ne bi ostali le pri francoščini in priimkih, zanimivo bi bilo vedeti kako bi npr. sklanjali ime italijanskega kraja Este (Ateste), blizu Padove, znamenito najdišče estenske kulture, če ne vemo za izvirni spol v sodobni italijanščini.
Osebno se zavzemam, v dvomih, da je bolje uporabiti imenovalnik (nominativ) in temu prilagoditi pisanje. V zgornjem primeru, zame je bolj smotrno pisati (in tudi govoriti) v Este, iz Este ipd, kot se osmešiti z – v Estah ali iz Est. Še bolj spodobno je, če nam uspe oblikovati stavke tako, da ne pridemo v zagato in še bolj, da ne ne izgubimo na jasnosti izražanja svojih misli.
.
@ajtim — meni se »Dravetin sindrom« ne zdi prav posrečena rešitev.
Ne vidim podobnosti med imenom (morda priimkom?) Marjeta in priimkom Dravet (izg. Drave).
Kako bi se sindrom imenoval, če bi ga odkril moški, ki se piše Marjeta? 😉
Po izgovorjavi se zdijo bližji slovenski priimki kot Ažbe, Berce, Drole, Stare, Stele itd.,
ki pa so vsi moškega spola.
»Sindrom Dravet« ni sprejemljiv?
MyD, upoštevaj pravila za žensko sklanjatev.
Ravnanje zgolj po svojih občutkih je, brez zamere, bližnjica v vsesplošno zmedo.
Namen te klepetalnice je pomoč v spoznavanju jezikovnega oz. pravopisnega reda. Tudi sam sem se tule že marsikaj naučil in sem hvaležen sorazpravljavcem za njihove prispevke (!). Drug drugemu pomagamo in skupaj jezikovno-duhovno rastemo, saj si krepimo tudi zavest o dorečenosti slovenščine za lepo in razumljivo izražanje.
Pri strokovnih izrazih je treba biti nadvse previden in skrbno preveriti, ali ni mogoče že dosegljiv prevod. Vse drugo (mimo strokovnega prevoda) je hudo zgrešeno.
V slovenščini že imamo prevod tega izraza. Ali je dober ali ne, bo pokazala praksa, zanesljivo pa se je koristno opreti na ta prevod, ker tako tudi najlažje utemeljiš svojo izbiro. Pri prevajanju pač ni tako kot sicer v slovenščini – ker se nekaj bolje sliši/bere itd.
Na tvojem mestu bi se oprla na prevod v terminološki bazi evropskih jezikov IATE, kjer navajajo Dravetov sindrom, razlaga: huda mioklonična epilepsija zgodnjega otroštva.
>zanesljivo pa se je koristno opreti na ta prevod
To načeloma drži, se pa prevajalec pogosto znajde v položaju, ko to preprosto ni smiselno. Bom malo zavila z osnovne teme: prevajala sem knjigo, ki se je v precejšnji meri ukvarjala z “brandiingom”. V slovenščini je že dolgo obstajal in bil tudi uveljavljen prevod – “upravljanje z blagovno znamko”. Kaj naj s tem?In Menim, da takšne reči niso prevod, ampak prej leksikonska gesla. Kako naj človek uporablja take zmazke za potrebe prevajanja izpeljank, v tem primeru “upbrand”, “branded” itn.? To je nasploh ena slovenska prevajalska posebnost, namreč nekakšno prepričanje, da je treba v prevedek stlačiti popoln opis pojma. S takimi večbesednimi rešitvami ne moreš početi nič.