Draga oblačila v ženskih revijah

Potencial? Ponavadi se mi zgodi, da se zatrapam v moškega, ki mi na prvi pogled sploh ne deluje kot potencial :), ampak sčasoma koga ga spoznam pa ugotovim, da je velik potencial :).
No, če bi zadela par milijonsko sedmico bi si seveda tudi jaz privoščila marsikaj. Ampak ne dragih avtov pa dragih oblačil. Seveda bi si kupila tudi za obleči kaj takega, kar si zdaj ne, ampak ne nekih dragih znamk. Ne bi kupila kavbojk za 150€ pa Rolexove ure tudi ne.
Saj sem navadna delavka, kaj pa sem drugega :).
Pred leti, ko sem imela recimo 1/4 ali pa celo le 1/5 današnjega dohodka, sem podobno razmišljala kot sedaj. Takrat sem seveda sanjala kaj vse bi imela, sedaj pa to uresničujem. Ampak takrat nisem sanjala o dragih oblačilih in jih tudi sedaj ne nabavljam. Imam kup drugih prioritet.
Namesto, da bi šla v šoping za par dragih kosov cunj, grem raje na potep recimo po Avstraliji.
Saj sem že obrazložila zakaj me taki moški ne zanimajo: bom še enkrat:
Materilistov ne maram to je eno.
In moji vrstniki si sigurno ne morejo privoščit takih stvari, zato niti ne srečujem takih. Če pa si že lahko privoščijo se pa vedno pokaže, da je zadaj bogati očka, ki sinkota financira, taki moški me pa res ne zanimajo.
Nisem še srečala bogatega vrstnika, ki bi si to sam prislužil, zato predsodki. Če ga bom srečala, bom mogoče spremenila mnenje.

Nisem imela v mislih zaljubljenja. Bolj da v nekom vidiš potencial, da bi pa lahko bil “tisti”.

Jaz pa, če bi naprimer zadela sedmico, bi si privoščila. Vsaj nekaj, odvisno od tega, kako visoka bi bila ta sedmica.
Ali pa če bi imela 5x večjo plačo. Ne pravim, da bi vso plačo dala za neke materialne priboljške, vsekakor pa bi se spustila v kakšen shoping na tak način (in v takšne trgovine) kot si zdaj niti pod slučajno ne morem privoščit. Drugače pa se tvoje besede slišijo korektne, že skoraj tolažujoče za veliko večino “navadnih” delavcev.

In zakaj ne? Imaš predsodek?[/quote]

Sem že zgoraj napisala primerjavo med kavbojkami za 20€ in 150€.
Jaz imam tiste za 20€ (joj, še tako grozna sem, da sem jih kupial na razprodaji :)) in so po štirih letih čisto ok.
Če bi kupila tiste za 150€, bi jih morala nositi 30 let, da bi se cenovno izšlo z onimi za 20€ za 4 leta.

Tudi to je luksuz. Vsaj meni.

Nisem govorila o luksuzu. Jaz ves čas govorim, da se mi zdi nesmiselno dajat denar za drage cunje in drage avte, da si raje privoščim kaj drugega. POtovanja so to drugo. S tem, da na potovanje vsekakor ne grem z agencijo in ne spim v hotelih, nahrbtnik in šotor na rame in gremo.
Torej smo točno tam: da je jasno zakaj me moški, ki so drago okrancljani in v dragem avtu ne privlačijo, ker me pač privlačijo tusti, ki gredo raje na kak potep po svetu (popotniška varianta z nahrbtnikom in spalno vrečo).

Tudi to je luksuz. Vsaj meni.[/quote]

Moje razmišljanje je takšno:
namesto, da kupiš nov avto za 20.000, kupiš novega za 10.000 (ali še bolje rabljenega za 5.000) in ti ostane 10.000 za hobije, potovanja. Za 10.000 greš lahko kar nekajkrat na dopust, če recimo računamo, da za 14 dni Španije porabiš cca. 500€. Če pa greš recimo v Romunijo, Bolgarijo pa greš lahko za teh 500€ za cel mesec ali še več.

Mislim, da se še vedno delimo na kastne razrede.
Bogati se bolj družijo z bogatimi, revni pa z revnimi. torej med sabo z bolj ali manj enakimi.

Ne pomeni, da je tisti z dragimi oblačili slab…Imajo pa takšni ponavadi drugačna merila, pa navade…

In potem nekateri tisti iz ‘nižjih kast’ želijo dajat vtis, da so iz ‘višjih kast’ in si nase navlečejo drage znamke, kupijo drag avto in se zapufajo, da komaj dihajo :).
Še dobro, da se meni ni potrebno delat, da sem iz višje ‘kaste’ 🙂 in kar brez skrbi okrog hodim brez dragih znamk :).

Mislim, da se še vedno delimo na kastne razrede.
Bogati se bolj družijo z bogatimi, revni pa z revnimi. torej med sabo z bolj ali manj enakimi.

Ne pomeni, da je tisti z dragimi oblačili slab…Imajo pa takšni ponavadi drugačna merila, pa navade…[/quote]

Aha, zdaj se po tvojem torej jaz nekaj drugega delam. O “kastah” sta začela vidva, ne jaz. Saj sem pojasnila, zakaj raje nosim to, kar nosim, pa ne bom več razlagala. Ker nima smisla.

Jaz pa itak kupim načeloma malček dražje firme, katerih oblačila v outletu dobiš za par evrov (okej, malo pretiravam, ampak dejansko imajo tam kavbojke, ki so po redni ceni od 70 evrov gor, tudi po samo pet evrov). Kaj sem potem šele jaz.

Joj, kako si občutljiva….:)

Pišem na splošno, ne o tebi.
Nič ni narobe v tem, če rada kupiš kvalitetno..Samo ne vem, zakaj dobivaš občutke manjvrednosti….

Jaz nikoli ne kupim najcenejše, ker vem, da ni nič vredno in ne bo dolgo uporabno. Kupim nekaj srednjega, še posebej, če je znižano.
Pa še to le vsakih par let…:)

To pa zato, ker nisi iz Ljubljane….:)

Sem kar nekaj let preživela v LJ pa jih vseeno nisem spoznala :).
Ferbčna, tudi jaz kupujem na razprodajah, kavbojke za 20€ kupim na razprodaji. Samo nisem pozorna na zveneče znamke, ker mi dol visi zanje.

To pa zato, ker nisi iz Ljubljane….:)[/quote]

Ronka, včasih te berem in si mi zelo blizu po razmišljanju, me spomneš name v tvojih letih.
Na zgornje bi pa vseeno pripomnila:
tvoja računica je teoretična. Redkokdo ima dvajset jurjev v žepu, da jih lahko zapravi deset, bolje pet, ostane mu pa denar za druge stvari….
Na primer, jaz sem sama z dvema otrokoma in zelo negotovo plačo, ko odplačam položnice, hrano, obveznosti…. lahko sicer rečem, raje kupim hlače za 20e in mi ostane…..nič mi ne ostane. Imam ravno toliko, da je kdaj pa kdaj za kavbojke za 20e, frizerji, kozmetičarke, kaj šele potovanja odpadejo. Že leta in leta nosim te virtualne prihranke v svoji glavi, češ, raje ne novega avta, ker prihranim in bom potem raje….
Nič ne prihranim. Zato bi sedaj, če bi lahko še enkrat začela, ravnala drugače – seveda še vedno z nahrbtnikom in na štop (kot se je v mojih časih hodilo), a ničemur se ne bi odpovedala misleč, da bom nekoč kasneje pridobila kje drugje.
To svetujem tudi tebi – pa ne velja samo za materialne stvari – svetujem ti, da si ne postavljaš previsokih zahtev in da ne gledaš tako kritično in absolutistično na svet okoli sebe – sprosti se in se navadi sklepati kompromise, ker ti bo veliko lažje, pa še bolj zabavno bo!

Pravzaprav ne razumem kaj si mi želela povedat?
Če pogledamo recimo na cesto ali na parkirišča: na kupe odličnih avtomobilov. Jaz sem želela povedat, da si takega avta ne bi kupila, raje pol cenejšega in ostalo za druge zadeve.
Na ta način tudi delam. Sicer ne za avto, ker teh 20 jurjev nimam, ampak pri ostalih stvareh.
Upam, da razumeš, da se jaz dragim znamkam ne odpovedujem, ampak jih preprosto ne rabim. Le zakaj bi rabila neka draga oblačila, če so pa cenejša povsem ok (ne govorim o cenenih).
Ne odrekam se, nič slabo se ne počutim, če ne zmečem bogastva za drage znamke, ne sanjam o dragih majčkah in dragih avtih. Zato se temu ne odrekam :). Ker sploh ne cilja na to smer :).

Ronka, včasih te berem in si mi zelo blizu po razmišljanju, me spomneš name v tvojih letih.
Na zgornje bi pa vseeno pripomnila:
tvoja računica je teoretična. Redkokdo ima dvajset jurjev v žepu, da jih lahko zapravi deset, bolje pet, ostane mu pa denar za druge stvari….
Na primer, jaz sem sama z dvema otrokoma in zelo negotovo plačo, ko odplačam položnice, hrano, obveznosti…. lahko sicer rečem, raje kupim hlače za 20e in mi ostane…..nič mi ne ostane. Imam ravno toliko, da je kdaj pa kdaj za kavbojke za 20e, frizerji, kozmetičarke, kaj šele potovanja odpadejo. Že leta in leta nosim te virtualne prihranke v svoji glavi, češ, raje ne novega avta, ker prihranim in bom potem raje….
Nič ne prihranim. Zato bi sedaj, če bi lahko še enkrat začela, ravnala drugače – seveda še vedno z nahrbtnikom in na štop (kot se je v mojih časih hodilo), a ničemur se ne bi odpovedala misleč, da bom nekoč kasneje pridobila kje drugje.
To svetujem tudi tebi – pa ne velja samo za materialne stvari – svetujem ti, da si ne postavljaš previsokih zahtev in da ne gledaš tako kritično in absolutistično na svet okoli sebe – sprosti se in se navadi sklepati kompromise, ker ti bo veliko lažje, pa še bolj zabavno bo![/quote]

Kako se lahko odrekaš nečemu, kar ti ne pomeni nič? Je to odrekanje? 🙂

Kako se lahko odrekaš nečemu, kar ti ne pomeni nič? Je to odrekanje? :)[/quote]

Sej to je napisala – da temu ne more rečt odrekanje, ker ji to itak nič ne pomeni.

Kako se lahko odrekaš nečemu, kar ti ne pomeni nič? Je to odrekanje? :)[/quote]

Sej to je napisala – da temu ne more rečt odrekanje, ker ji to itak nič ne pomeni.[/quote]

Hehehe… površno berem. 🙂