Dodatek na delovno dobo za zaposlenega l. 2016
Pozdravljeni!
Moja zaposlitev je šla tako: od avgusta 2011 do julija 2013 pri delodajalcu A, nato december 2014 do februar 2016 pri delodajalcu B, nato pa sem pri zdajšnjem delodajalcu C od marca 2016. Ne obstaja kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Zanima me, ali mi pripada dodatek na delovno dobo in če, ali mi pripada za delo pri A in B delodajalcih, samo pri C, ipd.
Najlepša hvala za odgovor!
te dodatke na delovno dobo bi bilo treba ukinit. zakaj bi jaz moral to plačevati svojim zaposlenim za dobiček ki so mi ga ustvarili pred leti? vikend ki je bil zgrajen iz minulega dobička že stoji in morda imam z njm zdaj že stroške, potem naj pa še take dodatke plačujemo. sploh pa ne če je delavec bil prej zaposlen pri drugem delo dajalcu. potem mu naj kar on plačuje, če hoče in ne jaz.
Zdr-1 doloca, da ti pripada. Ce ni kolektivne lahko delodajalec v svojih aktih doloci visino in nacin obracunavanja dodatka. Torej, da zadosti zakonu, ti lahko ti izplaca le 0,1 % dodatka za vsako leto delovne dobe dosezene pri delodajalcu.
Zdaj ali se ti sesteva delovna doba pri tvojem A, B In C je odvisno, ce je podjetje B naslednjica oz prevzemnica A ipd zadeve.
Poglej si tudi kaj imas v pogodbi o zaposlitvi. Lahko, da imas dodatek za minulo delo vkljucen ze v bruto placo. To je mozno, moras pa imeti loceno prikazano osnovo in minulo delo na placilni listi. Ce pa imas v pogodbi doloceno osnovno bruto placo, pa se minulo delo kakrsno pac ze je obracunava na osnovo.
Pocasi bo 0,5% avtiomaticno za vsako leto postalo bolj redkost, zato je treba biti pozoren, ko se na razgovoris pogovarjas o visini place, sploh tisti z veliko delovne dobe, ki imate/mo ta dodatek za kar sam po sebi umeven.
Kar nekaj dejavnosti je, ki jih ne pokriva nobena KP. PoguglaJ KP, ministrsvo za delo ima objavljene vse veljavne. Vsaka KP ima opredeljeno za katero dejavnost je veljavna.
Od kar je odpovedana splosna KP, je kar nekaj dejavnosti brez.
Bom zelo vesela se kaksnega mnenja.
Drugace pa kar nekaj zaninimivih info o delovni dobi najdete na spletni strani Zdruzenja delodajalcev Slo in pa v sodbah.
Vem, kje je objavljen seznam vseh PKP in dejansko vecina novejsih doloca dodatek na delovno dobo samo za zaposlitev pri zadnjem delodajalcu.
Sprasujem pa zato, ker vcasih tudi delodajalec ne ve (ali pa noce vedeti), da ga PKP zavezuje (npr.PKP za delavce pri druzbah za drobnega gospodarstva ali pa za obrt in podjetnistvo).
222. člen
(dodatek za delovno dobo)
Delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.
ali si leta 2013 imel pravico do dodatka 0,5%
če si, ti na podlagi tega zakona pripada 0,5% na plačo za vsako oddelano leto, ne glede na to, pri katerem delodajalcu si bil-a zaposlen-a, ker je ta zakon stopil v veljavo 2013
Hmja, v 2013 nisem delal v gospodarstvu.
Sej v tem je keč, veš. Da ZDR-1 določa ta dodatek, ampak višino pa KolP. KolP v panogi ni. KolP za negospodarske dejavnosti namreč že od ne vem kdaj ne velja več. V 2013 sem imel službo. Dobival sem tudi dodatek na delovno dobo. Ampak zaposlitev je bila pa v JS.
saj mi je jasna tvoja dilema, sem tudi videla, da si bil prej v javni upravi. koliko si imel tam dodatka na delovno dobo? 0,3%
tu je tudi nekakšen odgovor. če kolektivne pogodbe ni, mora delodajalec na ravni firme zagotoviti pravila o izplačevanju dodatka na delovno dobo
https://findinfo.si/DnevneVsebine/Aktualno.aspx?id=210371
V zvezi z dodatkom za delovno dobo je pogosto tudi vprašanje, kako naj delodajalec, ki ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, določi višino dodatka. Dejstvo, da delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, ne pomeni, da delavci, zaposleni pri njem, niso upravičeni do izplačila dodatka za delovno dobo. V tovrstnih primerih mora delodajalec v svojih internih aktih ali s sklepom določiti višino dodatka. Zmotno je prepričanje nekaterih delodajalcev, da je določanje višine dodatka, kadar ga ne določa kolektivna pogodba, prepuščeno njihovi volji in da lahko dodatek znaša tudi le 0,1 odstotka osnovne plače. V teh primerih mora delodajalec določiti višino dodatka, kot ga določajo primerljive kolektivne pogodbe ali kolektivne pogodbe, ki so najbližje njegovi dejavnosti. Višina dodatka za delovno dobo ni prepuščena (samo)volji delodajalcev.
Nekateri, res ne razumejo osnovnih stvari, jaz trdim, da bi dodatki kot so malica, in prevoz morali biti plačani enakovredno za vse zaposlene. Nepošteno je, da zaposlen v zasebnem varovanju za 12 ur prejme 3,56E za malico, nekdo drug pa za 8 ur 6,12E. Nepošteno je, da pri prevozu na delo nekdo dobi 13centov, po km, drugi 16, tretji 18, četrti 60% najbolj poceni javnega prevoza, ali manj, peti dobi izplačilo v višini mesečne mestne vozovnice. To je popolna anarhija, totalni kaos.Normalno, da dodatki, kot so nedelsko, nočno, praznično delo, in nadure ne morejo biti za vse enaki, ker izhodišče ni enako.To so primeri čiste diskriminacije najrevnejših.
Forum je zaprt za komentiranje.