Dodana vrednost v naših življenjih

Zakaj bi zavrnil pomoč? Ne razumem te. Če pomoč potrebujem, je nikoli ne zavrnem. Ne vem, zakaj tako osebno jemlješ debato. Če me ti ne jemlješ resno, še ne pomeni, da me tudi drugi ne. Zakaj takšno posploševanje? Ne razmišljajo vsi tako, kot ti. A resno misliš, da smetiš temo? 🙂

Nonsense! Nekdo, ki se ima za reševalca bo reševal ne glede na to, če je prepričan v to ali ravna prav ali ne, čuti da mora. Življenje, v katerem se naredi kakšna napaka, je več vredno od tistega, v katerem se ne naredi nič.
Primer: Marko sreča ponesrečenca nekje na samem: če bi Marko srečal ponesrečenca, ki krvavi mu ne bi pomagal (predvidevam, da ne ve kako), brezvestno bi opazoval kako izkrvavi do smrti in zraven bi molil boga. Hm, se je kar za zamisliti.[/quote]
Oprosti, ampak edini nonsense si sedaj ti napisala. Nekdo, ki rešuje in ve, da ravna narobe in še vedno to počne naprej, ja zame neodgovorno. Zakaj bi počel nekaj, kar veš, da je narobe? Verjetno nisi želela tega povedat? Ali pa?

Zakaj bi zavrnil pomoč? Ne razumem te. Če pomoč potrebujem, je nikoli ne zavrnem. Ne vem, zakaj tako osebno jemlješ debato. Če me ti ne jemlješ resno, še ne pomeni, da me tudi drugi ne.[/quote]

Ah, Marko zbudi se…ne vem, če te tu kdo res jemlje resno, večina komentarjev oz kajl, ki jih dobiš nazaj nekako ne odražajo ravno tvoje priljubljenosti ali pač??

Kakorkoli, s takšnim argumentom običajno zaključi debato nekdo, ki mu jih zmanjka. In ja, imaš prav, veliko vas je. 🙂

Zakaj bi navajala, citirala n argumentov, če z enim povem vse? Racionalnost spletnega placa in mojega časa tudi nekaj šteje 😉 Ne, ni jih veliko in v tem kontekstu ni nobenega zaimka “me” ali “nas”… naiven lolek.

Hvala za odgovor. Kar se tiče smetenja, sem se pač vdala v usodo, vseeno pa raje vidim, če se odgovarja na zastavljeno temo. Saj tudi mene zanese, čeprav se spomnim svojega 1. posta v tem kotočku, o ona-on portalih, odpišem na dolgo in široko, oni pa dalje smetijo lol

Zanima me še, kako si se pridružila prostovoljnemu reševanju? Je bil objavljen kak razglas ali si poznala koga, ki je tam delal ali si naključno naletela nanje? Vsekakor kapo dol.

Ko je že debata o humanitarnosti in temu, ali delaš zaradi sebe ali iz sebe, no na nek način je to tudi povezano z dodano vrednostjo. V končni fazi je rezultat prostovoljstva pomoč drugemu in če si sam zaradi tega zadovoljen in bolj izpopolnjen kot bi bil, je to lahko samo plus. Se mi pa ob tem poraja vprašanje, in morda sta na to ciljala marko in matjazko, če toliko pomagamo drugim, koliko od tega dejansko delamo samo zase. Se pravi, da vlagamo nazaj vase, da je celoten izkupiček zgolj naše zadovoljstvo in ne tudi zadovoljstvo drugih? Se mi zdi, da če nikoli ne vlagamo zgolj in samo vase, nikoli ne bomo zares srečni in izpopolnjeni. Recimo da se učim esperanta zaradi lastnega zadovoljstva, radovednosti, ne zato, da se bom kitila s tem znanjem po CV-jih (čeprav, roko na srce, to lahko da bodočemu delodajalcu vedet, kakšna osebnost sem 🙂

Reševalce se pobira iz vrst usposobljenih ljudi. Recimo iz vrst alpinistov za gorske reševalce, iz vrst izkušenih potapljačev za reševalce-potapljače in tako naprej. Izkušeni inštruktorji poznajo primerne kandidate oz. jih priporočijo načelniki, predsedniki društev, odsekov, klubov. Verjetno se lahko tudi sam priporočiš, ampak seveda moraš pokazati dovolj znanja, da se lahko uvrstiš na tečaj za reševalce.

Hvala za odgovor. Kar se tiče smetenja, sem se pač vdala v usodo, vseeno pa raje vidim, če se odgovarja na zastavljeno temo. Saj tudi mene zanese, čeprav se spomnim svojega 1. posta v tem kotočku, o ona-on portalih, odpišem na dolgo in široko, oni pa dalje smetijo lol

Zanima me še, kako si se pridružila prostovoljnemu reševanju? Je bil objavljen kak razglas ali si poznala koga, ki je tam delal ali si naključno naletela nanje? Vsekakor kapo dol.

Ko je že debata o humanitarnosti in temu, ali delaš zaradi sebe ali iz sebe, no na nek način je to tudi povezano z dodano vrednostjo. V končni fazi je rezultat prostovoljstva pomoč drugemu in če si sam zaradi tega zadovoljen in bolj izpopolnjen kot bi bil, je to lahko samo plus. Se mi pa ob tem poraja vprašanje, in morda sta na to ciljala marko in matjazko, če toliko pomagamo drugim, koliko od tega dejansko delamo samo zase. Se pravi, da vlagamo nazaj vase, da je celoten izkupiček zgolj naše zadovoljstvo in ne tudi zadovoljstvo drugih? Se mi zdi, da če nikoli ne vlagamo zgolj in samo vase, nikoli ne bomo zares srečni in izpopolnjeni. Recimo da se učim esperanta zaradi lastnega zadovoljstva, radovednosti, ne zato, da se bom kitila s tem znanjem po CV-jih (čeprav, roko na srce, to lahko da bodočemu delodajalcu vedet, kakšna osebnost sem :)[/quote]

Nonsense! Nekdo, ki se ima za reševalca bo reševal ne glede na to, če je prepričan v to ali ravna prav ali ne, čuti da mora. Življenje, v katerem se naredi kakšna napaka, je več vredno od tistega, v katerem se ne naredi nič.
Primer: Marko sreča ponesrečenca nekje na samem: če bi Marko srečal ponesrečenca, ki krvavi mu ne bi pomagal (predvidevam, da ne ve kako), brezvestno bi opazoval kako izkrvavi do smrti in zraven bi molil boga. Hm, se je kar za zamisliti.[/quote]
Oprosti, ampak edini nonsense si sedaj ti napisala. Nekdo, ki rešuje in ve, da ravna narobe in še vedno to počne naprej, ja zame neodgovorno. Zakaj bi počel nekaj, kar veš, da je narobe? Verjetno nisi želela tega povedat? Ali pa?[/quote]
Nope, govorim o tem, da če nekdo nudi pomoč iz lastne presoje ali solidarnosti, čeprav ni prepričan v to ali ravna prav, tak človek res ne more stati križem rok, če vidi da je nekdo “oplel” in bo čutil, da ravno napačno, če se ne zgane…če je pa to zate še vedno nonsense pa tudi prav.