Dodana vrednost v naših življenjih
Težava v tej “dodani vrednosti” je, da ljudje hrepenijo po materialnih dobrinah, ker so izgubili (za)upanje v ljubezen, to je pravo ljubezen in potem iščejo razne nadomestke na različne načine. Nobena služba in poslovni uspeh ti ne da takšnih občutkov, kot ti jih da oseba, ki te ljubi in hkrati ti ljubiš njo. Ljudje smo ustvarjeni za ljubezen, to nam govorijo že sami občutki ob tem, ko smo ljubljeni, od malega. Vsak, še tako odrasel človek potrebuje iskreno razumevanje, dotik, podporo in bližino ljubljene osebe (navadno nasprotnega spola). To je najvišja “dodana vrednost”, kar jih poznam, vse ostalo so zame nadomestki.
Kje pa!
Midva lahko le še poskakujeva, lebdenje je preteklost. Vsaj zame…. 😉 :))[/quote]No to je neka skoraj skrajna dekadenca, ko se iz sebe že norčujeta. A ni to malo angleški humor? Montypythonski?
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Kje pa!
Midva lahko le še poskakujeva, lebdenje je preteklost. Vsaj zame…. 😉 :))[/quote]No to je neka skoraj skrajna dekadenca, ko se iz sebe že norčujeta. A ni to malo angleški humor? Montypythonski?[/quote]
Ni to ravno norčevanje Katenjka, to je kvečjemu resnica, ki pa je verjetno ne prepoznajo vsi. On je želel povedat, da je tudi on nekoč takole lebdel, kot nekateri danes, ampak ga je potem “nekaj” prizemljilo. Govori o svoji izkušnji.
Glede na nekatere poste bi rekla, da se cenijo le ljudje, ki poleg službe še dodatnos služijo? Kar se mi zdi totalna bedarija.
Jaz precej prostega časa namenim prostovoljni dejavnosti. KOt reševalka, delam prostovoljno, veliko časa gre za usposabljanja, izobraževanja. Da smo potem učinkovita ekipa, ko je potrebno komu reševat življenje.
Za svoje delo ne dobim niti €. Pa vseeno smatram, da marsikaj naredim poleg službe. Seveda, večina razmišlja, da to ni nič, če ni zaslužka. Če pa komu življenje rešimo pa je druga zgodba. Tisti razmišljajo drugače.
Kot sem že v oni temi napisala. Zanima me VAŠA dodana vrednost v vaših življenjih oz. VAŠE mnenje o tem. Ne zanima me mnenje na splošno, ampak konkretno. Murina delavka je en primer, ampak nič ne pove o vas, o vašem mnenju.
Ne vem, zakaj je tako fajn iskat primere, ki so kontra neki temi, kjer imaš res zvezane roke, zakaj ne iskat pozitivnih stvari, tiste, ki jih lahko spremeniš. Torej naše lastne, torej.
In če res še ni jasno, ne nisem mislila zgolj na materialne dobrine. Zdaj ne vem, al tako selektivno berete al jaz tako nejasno pišem.
Markotu je dodana vrednost partnerska ljubezen. Prostovoljki njena prostovoljnost. Meni nekaj, kar lahko ustvarim dodatno, mimo “nujnega zla”. Ja, 8-urni šiht je nujno zlo. Zame čista osnova, ne pa tudi (edini) cilj.
Še nekaj me zanima, Marko. Ko dosežep to svojo dodano vrednost, se pri tem ustaviš? Ležiš na lovorikah in čakaš, da življenje mine al kako? Al si omisliš novo dodano vrednost, kak nov hobi, novo izobraževanje? Kjer vlagaš v sebe. Kjer je rezultat boljši Jaz? No, zame je dodana vrednost vse to. Izobraževanja, delavnice, tečaji, kjer izpopolnjuje sebe, svoje znanje, kjer se pretakajo energije, nove ideje, kjer rasteš in dihaš.
Izobraževanja, delavnice, tečaji, hobiji… saj to pa vendar vsi počnemo oz. vsaj večina ljudi ali ne? Vsaj moji kolegi in kolegice in seveda jaz smo vsi taki, da imamo kup hobijev, da se izobražujemo, da vedno kaj novega poskušamo. Samo to je čisto za svoj ego.
To, da smo pa prostovoljni reševalci je pa korist za druge, to pa je nekaj, kar čutimo, da je v dobro ljudi. Neka dodana vrednost. To, da se jaz rekreiram pa je nekak samumevno.
Ne, sploh ne počnejo tega vsi. Marsikomu se ne da dodatno izobraževat, mu je to waste of time, morda mu dodano vrednost pomeni kaj drugega. Ali pa je pač zadovoljne s tem, kar ima. Tudi sama sem prostovoljka. Za živali 🙂 Ti pa za ljudi. In prijavila si se kar na licu mesta ali so iskali nove prostovoljce? Prostovoljno gasilsko društvo mi pade na pamet.
Poznate morda http://www.prostovoljstvo.org/ Še kaka ideja.
@ Marko,
saj vse lepo in prav, vendar se je – zanimivo – prav zdajle pojavila tu tale tema pa me resnično zanima, če boš znal svetovati kako naj omenjeno razliko poplača z – ljubeznijo :-))) In, če sam osebno ne bi imel za kruh, mi najbež vsa ljubezen do prodajalke ne bi prav nič pm,agala, da ne bi ostal lačen. V najboljšem primeru bi se morda znašel v sosednji temi o flirtu. Sicer pa imamo pri nas primer inštitucije, ki se ji je propagiranje ljubezni finančno tudi precej splačalo (no, vsaj nekaterim posameznikom. Večini pa je ostala res samo ljubezen).
Nič sicer nimam proti ljubezni, vendar se mi le zdi, da je denar oz. zaslužek pač danes le neka nuja. V veliko primerih tudi kot dodatni prihodek. Žal. Vendar se mi zdi, da nekateri to precej težko razumejo, verjetno ne zato, ker bi živeli v izobilju, vendar morda zato, ker jih je celo življenje le spremljala neka materialna in socialna varnost. Sicer tudi sam spadam med te, a mi nekako ni težko razumeti tudi tistih, ki se danes spopadajo s temi težavami.
Meni izobraževanje ne pomeni veliko, praktično nič. Izobražujem se kvečjemu na osebnem nivoju, to je na samospoznavanju. Bolj kot poznam sebe, bolj si zaupam. Bolj kot si zaupam, več “vem” in ne potrebujem nobenih tečajev in izobraževanj, kjer me drugi učijo. Sam se lahko učim, vedno sem se učil sam, seveda tudi z opazovanjem drugih. Tudi v hobijih s katerimi se ukvarjam, se spoznavam, se učim nove stvari o sebi, o drugih ljudeh, izboljšujem tehniko (če gre za šport). Mislim, da ne stojim na lovorikah. Vseeno pa ne čutim potrebe po nečem, kar me ne veseli. Delam le to, kar mi je všeč. Žal (ali pa tudi ne) je danes tako, da potrebuješ pogosto tud kako potrdilo, da si “sposoben” tega in onega, vendar pa noben papir tega dejansko ne garantira. Dodaten vir zaslužka ne škodi, kar zahteva več časa, ampak pomembno pri tem je, čemu boš nameni svoj čas. Meni ne pomeni toliko in ga raje porabim za druge stvari. Mogoče pa se tud to kdaj spremeni oziroma se je že zgodilo, da sem se odločil za dodatno dejavnost in ugotovil, da me to ne osrečuje.
Kaj pa, če izobraževanje gledaš širše? Neko novo znanje, ki ga ne moreš sam spoznat, dojet zgolj z opazovanjem drugih? Recimo delaš v avtoprevozništvu pa te že od nekdaj veseli obdelava z lesom. Pa se za foro oz. za lastni užitek udeležiš tečaja izdelovanja lesenih igrač. Samo primer, kako se lahko izobražujemo.
matjazko, mogoče boš drugače razmišljal, če boš kdaj ostal sam, z zlomljeno nogo sredi zime v gorah. Takrat se bo tvoj pogled na prostovljce spremenil.
Krivokljun, za živali? Ti si super. Poznam kar nekaj takih oseb, ki se trudijo na tem področju in moram reči, da so res osebe z velikim srcem.
No, v bistvu imaš prav. Če dobro pogledam okolico sebe je res kup ljudi, ki jih preprosto nič pametnega ne zanima. Mehiških limonad ne štejem pod pametno in popivanje in podobno tudi ne.
Kaj pa, če izobraževanje gledaš širše? Neko novo znanje, ki ga ne moreš sam spoznat, dojet zgolj z opazovanjem drugih? Recimo delaš v avtoprevozništvu pa te že od nekdaj veseli obdelava z lesom. Pa se za foro oz. za lastni užitek udeležiš tečaja izdelovanja lesenih igrač. Samo primer, kako se lahko izobražujemo.[/quote]
Razumem. Res je, da se vsega, tudi izdelovanja lesenih igrač lahko naučiš sam, ampak bi za to porabil veliko časa. Če pa nekdo to že zna, ti lahko pokaže “trike”. Vedno pa lahko izbereš svojo pot, ali se boš učil sam, ali pa se boš dal komu poučit.
Pravzaprav nisem opazila takšnih postov. Veliko pa je takšnih, ki negativno vrednotijo ljudi, če kaj zaslužijo… če pa da od teh še kdo kaj na filantropijo, je pa itak le zato, ker hoče povedati da ima… No comment.
Krivokljunčica… ne vem, če bo kaj konkretnih odgovorov, kajti … tu zaslužiti, imeti in dati ni najbolj zaželjena tema. Pa tudi če je tema odprta z naslovom, kot si ga ti dala…
Japkica:
Post na temo dohodnine? Pa zaslužki poleg službe? Na to temo je bilo pisanje.
S tem seveda ne mislim, da je kaj narobe s tem, da poleg službe še kaj zaslužiš (če seveda to ne pomeni, da si deloholik). Sem pa že večkrat doživela posmeh v stilu, da nekaj delat za kar nisi plačan je brezveze.
Pa brezvezni so mi tudi komentarji v stilu matjazkovega zgoraj.
Matjažko je čist v redu napisal, vprašanje je le, če si ga pravilno razumela. Kot kaže ga nisi. Če se nekdo razdaja samo zato, da se bolje počuti, brez tega pa se ne počuti dobro, je vprašanje, kolk je tisto delo koristno. Lahko je, ni pa nujno, saj če nekaj počnemo le zase (čeprav zgleda kot da počnemo za druge), nismo pozorni na druge, nismo sočutni, ker smo preveč obmrenjeni s sabo. Takrat lahko tudi škodimo, čeprav verjamemo da pomagamo. Dober primer je nezadovoljna mama, ki naredi otroka, ker verjame, da jo bo ta rešil, potem pa ga priklene nase.
Glej, očitno še vedno ne razumeš. Nič nimam proti prostovoljcem, dokler pomagajo drugim in ne sebi.
In nobenega prostovoljca ne obsojam, dokler nantačno ne spoznam, kako se loteva svojega dela.
Marko, še enkrat: dobro razmisli kaj pišeš, mogoče se ti bo kdaj zgodilo, da boš rabil pomoč reševalca-prostovoljca. Ga boš takrat spraševal o tem ali sam sebi pomaga, ko tebi rešuje življenje ali pomagat tebi? Mislim, da je zelo neprimerno nas, ki rešujemo ljudem življenja,primerjat z mamo, ki rodi otroka v svojo korist kot pišeš zgoraj.
Zakaj bi ga to spraševal? Si prepričana, da me razumeš? Nobenega reševalca ne obsojam, zakaj bi ga torej spraševal take stvari? Mogoče bi se to spraševal, ko bi reševalec naredil več škode kot koristi, prej pa ne.
Forum je zaprt za komentiranje.