devetar – šola – zdravje

Naš devetošolec je letos non stop bolan, kar pomeni, da ogromno manjka v šoli. Posledično ima večje težave s snovjo, učenje je kampanjsko, ker drugače ne gre, ocene so padle, volja pa tudi. Sicer ga bodo verjetno pri vpisu v srednjo šolo (upamo!!!), rešile dobre ocene iz 7. in 8. razreda, vendar težko je, ko učenec s štiric pade na dvojke… Pa še za te se mora pomatrat… Razum mi govori, sam, da se zdravje že enkrat uredi, vseeno pa je težko gledati vedno nova razočaranja sina, ko mu nič ne gre po načrtu.

Vse moči usmerite v čimprejšnje izboljšanje zdravja, potem se bo uredilo tudi drugje.

Zdaj je pomembno njegovo zdravje in ne šola. Če zdravja ne boste poštimali, potem bo vse ostalo postalo nepomembno. Osredotočite se na to, pa četudi dobiva slabše ocene ali potem popravlja ali izgubi kakšno leto. Ni nobene drame. Drama bo, če se fant ne pozdravi. Zdravje naj bo vedno na prvem mestu, ker brez tega nič drugega ni pomembno.

Tudi njemu to povejte, da je pač takšno leto in da se mora najprej pozdraviti in da naj v to usmeri svoje moči in želje, ker le zdrav bo lahko hodil v šolo.

Srečno!

Nasveti za izboljšanje zdravja so sicer dobronamerni, pomagajo pa prav nič. Mi smo na istem, le da se je to začelo že lani in letos spet enako. Čim je malo boljši, se vsak popoldan eno uro dppoldne in uro popoldan učiva za šolo, tako da nekaj notri prinese, nekaj pač ne. Mpj otrok več ne zmpre, dobi pa potem 3 ali 4, včasih celo 5, ima nekaj malega tudi dvojk. S šolo smo se dogovorili, da ima zaradi bolezni napovedano ustno preverjanje. Računaj da se lahko otrok nauči za pol leta geografije v 5 urah koncentriranega učenja (ampak ne skupaj, po 1 uro na dan!), za zahtevnejše predmete pa rabi več – kakih 15 do 20 ur za matematiko, jezike, fiziko, kemijo. Pomagajte si z rešenimi delovnimi zvezki, ki jih skoraj za vse predmete lahko snemeš z neta, za ostalo pa učbeniki. Praviloma je na koncu vsake snovi test v učbeniku in tega naj rešuje(ta), s tem tudi največje luknje premosti.

Dajte mu kupit kakšna naravna dopolnila..pa kakšna savna ne bo škodila..vsak dan ingver – lahko ga nastrgaš in zmešaš z medom, to je odlično.
Drugače pa – na ocene iz 7. razreda ne računati, ker štejeta samo 8. in 9. razred pri vpisu v srednjo šolo.

Joj, ali ti ves, kaksne tezave ima tocno ta otrok, da dajes taksne nasvete? Tega pa zagotovo ne ves, da tudi 7. razred steje.
Avtorica, prvo je zdravje. Na katero solo se zeli vpisati?

Joj, ali ti ves, kaksne tezave ima tocno ta otrok, da dajes taksne nasvete? Tega pa zagotovo ne ves, da tudi 7. razred steje.
Avtorica, prvo je zdravje. Na katero solo se zeli vpisati?

Hvala za dobronamerne nasvete. Pri učenju pomagamo doma, kolikor gre. Poleg bolezni je tu še puberteta in pa dejstvo, da v šolo nikoli ni hodil z veseljem. Vem, da se v preteklih letih sin ni prav veliko učil doma, večino je “odnesel” od poslušanja in sodelovanja v šoli. Sedaj mu to fali.
Vpisuje se na tehnično smer – 4 letno. Problem pa je, ker gre za kronično bolezen, za katero nam nihče ne upa povedati, ali bo kdaj boljše… tako da se mora enostavno naučiti živeti s to boleznijo, ker nam nihče ne more garantirati, da bo čez eno leto ali dve ali kdajkoli boljše. Če bi bilo tako, bi z naljažjim srcem pač eno leto “pavziral”.

Šola kot izvor stresa je lahko krivec za pomanjkanje zdravja. Manj naj misli na šolo, več nej gre na zrak. 2 je zadostno, saj včasih je blo.

Tudi pri nas imamo enega podobnega. Sicer je astmatik. Pri njemu je bilo vse kar v redu nekje do zime. Potem se je začelo slabo počutje kar tako. In kar naprej bolan. No, zdajle na pomlad nadaljuje z bolezenskim maratonom. Malo so hormoni, malo kronično, malo pomlad s svojimi cvetovi.

Šola je seveda njegova zadnja briga in tako se že zelo veselimo spričevala, ki bo letos najslabše do zdaj. in prav letos se začne zbiranje točk. Je v sedmem razredu. Ne vem, če ima smisel, da se dan in noč sekiram zaradi tega, ker predispozicije so kazale prav nasprotno od rezultata. Šola mu ni v nobeno pomoč, kar se motivacije in veselja do življenja tiče.

Poskusili ga bomo okrepiti psihično in fizično čez poletje, da bi drugo leto zdržal dlje. Vam pa želim, da prav tako najdete pravo pot, ki bo fanta psihično okrepila za vsakdanjo borbo z boleznijo in obveznostmi.

Našemu so tudi padle ocene iz 45 na 4321.
Pravi da mu gre vse narobe v življenju.
Ne vem kaj bo z vpisom

Res je… po eni strani jih zastopimo, da imajo težke preizkušnje zarad vseh težav, po drugi strani vemo, da je vseeno treba eno izobrazbo pridobit… in potem pridejo dnevi, ko samo molim, da otrok ozdravi, ko se trudim na 100 načinov, da bi mu olajšala trpljenje, in sledijo dnevi, ko je boljše in že “pritiskamo” s šolo.

V puberteti podivjajo hormoni in posledično se lahko kronične bolezni tudi poslabšajo, ko se puberteta zaključi pa se stvari sčasoma uredijo.
Našemu je 8. in 9. razred povzročal tak stres, da je bil bolan skoraj vsak mesec, poleg tega pa se mu je šola zamerila do konca. Čisti zapor!
Vsi so jim vbijali v glavo te p******* točke in BOJ za njih, kar je nakatere dejansko izčrpalo in uničilo.
Naš je zaradi te naspidiranosti za j***** točke na koncu izgubil voljo in interes, ter popustil v šoli.
Zaradi manjka 2 točk ni prišel na tako imenovano ‘elitno šolo’, ampak na šolo, katero ni imel v ‘načrtu’. Na koncu je ugotovil, da je bila to najboljša stvar, ki se mu je zgodila in sedaj v tujini uspešno zaključuje željeni študij!

Samo za probo