Destimulacija – je to sploh zakonito na tak način?
V naši firmi nam postavljajo nemogoče plane glede prometa, ki naj bi ga ustvarili. Ko plani niso doseženi, pa nam trgajo 20% od bruto plače in temu pravijo destimulacija. V pogodbah imamo to sicer omenjeno, ampak je navedeno kot posledica delovne neuspešnosti. Uspešnost pa se meri glede na dosežen plan prometa. Ok… ampak! Kar je tukaj sporno, je to, da mi nikjer nismo podpisali, kakšen plan bomo morali dosegati, saj si ga dobesedno izmišljujejo sproti. Nekateri pravijo, da je to popolnoma nezakonito, mene pa zanima, kako ta denar izterjati nazaj??? Tudi v nobeni kolektivni pogodbi tega ni, ker je menda sploh nimamo podpisane ali nekaj takega…
Poleg tega so si še izmislili, da nam bodo znižali potne stroške, namesto avtobusne karte naj bi nam plačevali karto za vlak, kar je skoraj enkrat manjši znesek. To sicer ni sporno, sporno je pa nedvomno to, da v kolikor si en dan na bolniški, ti avtomatsko znesek mesečne karte razdelijo na dneve v mesecu in odštejejo toliko dni, koliko si bil odsoten. Glede na to, da je mesečna karta res najcenejša možna varijanta povrnitve stroškov in da jaz nikakor ne morem kupiti samo “polovice ali četrtine” mesečne karte, predvidevam, da je tudi to kršitev. Dejstvo je namreč, da zaradi razgibanega delovnega časa ni šans, da bi se vozili z vlakom, voziomo se z avtomobili in za bencin pokurimo vsaj še enkrat toliko bencina, kot dobimo povrnjenih potnih stroškov.
Kako se ta denar terja??? REs ni druge možnosti, kot da greš do odvetnika in tožiš?
Pozdravljeni mayamaya33,
glede Vašega vprašanja, kako denar terjati nazaj, Vam svetujemo, da pripravite kvaliteten (predpravdni) zahtevek in ga naslovite na delodajalca. V kolikor zahtevku ne bo ugodil, je žal edina pot vložitev tožbe na pristojno delovno sodišče.
To že, ampak dokler želimo tam delati, nima smisla, je bolje biti tiho, ker nihče ne želi prenašati psihičnega terorja, škoda zdravja.
Zanima me v primeru, da grem drugam (najdem drugo službo), tukaj dam odpoved in hočem povračilo vsega, kar so mi ostali dolžni. Koliko imam potem sploh časa, preden stvari zastarajo?
Menim, da nikjer v nobenem podjetju (ali pač) ne podpisujejo plana, kjer jim delodajalec odredi, da če želijo dobiti delovno uspešnost, morajo opraviti toliko in toliko prometa, kajti, to bi bila v teh časih dobra stimulacija, da bi se vsi zagnali in podjetja ne bi propadala.
Dejstvo je, da dobro poslovodni organ, ki zazna potenciale zaposlenih, le te ustrezno nagradi. Problem se začne pojavljati, ko firme nimajo za razna izplačila svojih tekočih stroškov, kamor se vštevajo tudi izplačila zaposlenim. Torej je na vidiku to, da kaj hitro najdejo izgovore, da nekaj pač ni potrebno izplačati.
V vašem primeru, če že omenjate, da imate v pogodbi omenjeno destimulacijo, potem je odvisno še od kolektivke ipd.., je treba prebrati vse, tudi morebitne drobne tiske, ki se vas tičejo.
Dejstvo je, da delodajalca ne zanima, koliko je kdo utrujen, ker v nasrpotnem pravijo, pojdi na bolniško, če ne zmoreš dosegati zdravih rezultatov, a po drugi strani jim gre v nos, ko le to storiš in tudi to vzamejo kot orožje, ki se pozna tekom dela, ko si spet prisoten. Recimo.
Mnogi delodajalci imajo radi tudi takšne, ki se znajo prilagoditi nepredvidljivim situacijam in jim uspešno realizirajo, po pričakovanjih delodajalca.
Ko pravite, da si nekaj zmišljujejo sproti, to sama razumem, da prihaja do nepredvidenih situacij, kajti vsaka organizacija ima svoj plan, ki je predviden, ostaja pa še tisti nepredviden. Predviden plan je bil podpisan z obeh strani, vas in delodajalca, kar pomeni, da ste se s tem strinjala, torej tudi z omenjeno destimulacijo.
Javna uprava ima že vrsto let povrnjenih potnih stroškov iz naslova najcenejšega prevoza, kar pomeni karto vlaka; v kolikor je postaja do vlaka predaleč, ti povrnejo potni strošek avtobusnega prevoza.
Če kupite mesečno karto, pride ceneje, kot če plačujete prevoz sproti. Tako vam delodajalec za odsotnost odšteva prevoz, ki se šteje kot povračilno sredstvo za prevoz, katerega opravite do službe in nazaj do doma.
Razlaga delodajalca v vašem primeru bi bila, da vam kot delodajalec omogoča povračilo potnih stroškov, ne pa tudi, ali se vi pripeljete v službo z jahto, avionom, helikopterjem ali avtom. Njegova razlaga je, da imate povrnjene stroške.
Moti me – pravite, da se vozite z avtomobili – vsak posebej ali skupinsko (pride ceneje, če se jih pet napoka v avto in prišpara vsak na strošku vožnje).
Sama uporabljam busni prevoz in nekako se ne morem strinjati, da pride prevoz z avtom dražji kot pa z busom. Zakaj? Primerjava moje vožnje do službe stane cca od 2.70 doi 3.10 €. Če sem komot in se mi ne da prehoditi tistih počasnih 15 minut do službe ob svežem jutranjem zraku, me stane še dodatnih 0,80 c za trolejbus. Torej znese cca 4 € samo v eno smer. Torej, bi me zneslo ob prostem plačevanju na mesec tja do 160 €, povrnejo mi kombinirano mesečno za 138 €.
Če storim isto relacijo z avtom, kjer obstaja obvoznica, lahko z gotovostjo trdim, da je znesek precej nižji.
Ok, toje moj primer, za primerjavo “nezakonitosti”, ki jo omenjate glede povračila vožnje in če ni nikjer specificirano, kaj točno sem vam povrne (ne vem, morda “sto ovinkov”, namesto bližnjice, morda zmogljivejši avto ali nezmogljivejši, ki ima najbolj drastično varianto kurjave bencina ipd..), pomeni, da vam delodajalec povrne stroške v celoti, kjer vam je strošek povračila zagotovljen.
Meni stroška vlaka ne morejo vračati, saj imam do prve vlakovne postaje oddaljeno recimo 5 kilometrov, do česar lahko pridem samo peš. Zato se naslednja varianta izbere kot najbolj ugodna, avtobusni prevoz za povračilo stroškov prevoza od doma do službe in obratno.
Štefka, to kar ste napisala, nima nobene veze z mojim primerom, ti si kr nekaj po svoje razlagaš zadeve in pišeš, kot da nimamo pet dg soli v glavi, kr nekaj…. Namreč:
1.nihče od nas ni nikoli podpisal, da bomo dosegali določen plan (promet), destimulacija je kar tako mimogrede omenjena v pogodbi, da nam pač lahko trgajo od plače, ko se jim zazdi.
2.plačali naj bi nam vozovnico za vlak, ki stane 150 € in je najcenejša možna varijanta povrnitve potnih stroškov, ampak če greš na bolniško ali dopust, oni lepo “po domače” naredijo tako, da ceno vozovnice podelijo z dnevi v mesecu in pomnožijo s številom dni, ko si bil v službi, kar je popolnoma zgrešeno, ker s tem denarjem si nikakor ne bi mogla plačati niti dnevne vozovnice vsak dan, še manj pa mesečno (saj si ne morem kupiti samo “polovico” mesečne karte, halo!?).
Poleg tega imamo od železniške postaje do firme absolutno predaleč za pešačiti in bi nam morali plačati še mestni bus, to pa seveda ne plačajo. itak se vsi vozimo z avti, sama se vozim 45km v eno smer vsak dan!! Seveda nikoli nisem pričakovala, da mi bodo povrnili bencin, ki ga dejansko porabim, saj nisem po župi priplavala, da se ne bi spoznala na to, kako se vračajo potni stroški. Bi pa nam morali dati vsaj tisti minimum, ki obstaja, torej mesečno za vlak, pa še to ne dobimo.
Ne vem, kako in po kaki poti ti hodiš v službo, ampak jaz nimam nobenih obvoznic in bližnjic, je samo ena pot, avtocesta in to je to.
Prav, se bom drugače izrazila. Bolje bi bilo, če bi zapisala, da ima vsak delavec obveznosti in dožnosti ter pravice. Vse to je zapisano v pogodbi o zaposlitvi. Zapisano besedo lahko imenujem plan, ker je v pogodbi zapisano, kakšen je po pogodbi plan delavca v vsebini samega dela. Tu gre za osnovo. In seveda, to je osnovni plan. Ki ga vsakdo, ki sklene dvostransko zaposlitveno razmerje, tudi podpiše. Osnovni plan ni določen z normo v nobeni pogodbi, razen, če obstajajo morda izjeme, za katere ne vem. Kot pravim, morda bi bilo bolje, če bi se izrazila namesto z besedo plan, z besedo obveznost in dolžnost, ker ljudje prepogostokrat vidijo samo pravice, ne pa tudi obveznosti in dolžnosti.
Ko pride do nepričakovanih planov, to je, nepredvidenih situacij, takrat plan odstopa od dogovorjenega, čeprav si ga sproti izmislijo, kot trdite sama. Poleg tega navajate, da ste v pogodbi podpisali (menda ste, ker v nasprotnem ne bi bili v delovnem razmerju in ne bi razpravljala o pravicah, katerih se vam zdi, da vam pripadajo) tudi del, ki se nanaša na destimulacijo. Lahko rečem, da premnogokrat prihaja do nesporazuma tudi zato, ker delavec meni, da je v pogodbi zapisano kar tako mimogrede, kot spet sama navajate. Čeprav je potrebno premnogokrat prebrati ravno “drobne” tiske, kot v seh pogodbah, da na koncu, kot vi, ne menite, da je v pogodbi kar nekaj nepravno zavezujočega, čeprav ste se ob podpisu pogodbe o tem strinjala.
Kje je potem problem in kje je mimo oziroma kaj ni razumljivo – v tem, ker ste se strinjala tudi z destimulacijo ali v tem, da vam je delodajalec ob njeni oceni le to sprovedel, za kar ste podpisala, da se lahko tudi to zgodi? Seveda imate, če se z destimulacijo, katero ste v pogodbi kot osnovi podpisala, možnost pritožbe.
Kar se tiče prevoza, ki je sploh mimo, da nam ga sploh še izplačujejo. Malo ironično pri narodu, ki je eden izmed redkih, ki dobiva sploh še povrnjene stroške za prevoz in prehrano. O ukinjanju obeh se je govorilo najmanj že 5 let nazaj. Da ne bo narod čutil prevelikega odtegljaja, se stvar realizira tako, kot jo sama občutite.
Nelogično je pač, da bi vam plačali še za prevoz in malico, ko bi bila doma. O tem je potekala tudi debata, ko je bil na razporedu 4 urni delavnik. Delodajalca ne zanima, če si za boljše razumevanje, če si v službi 3.57 minut, namesto polnih 4, pa čeprav imaš pred nastopom 4 urnega tudi kaj viška ur. Ker ti 3 minute manjka, ne dobiš povračila za malico ali za prevoz. Tako ga ne dobiš za dneve, ko si polno odsoten, kar je vsaj bolj logično.
V nobenem primeru, če je v pogodbi, ki ste jo podpisala, da vam delodajalec povrne stroške prevoza ne odstopa s tem, da vam jih ni povrnil, čeprav se vozite iz Ny v Lj. (malo drastična primerjava). Svoj del obveznosti delodajalec vsekakor je izpolnil.
Ko sem govorila o tem, da imam tudi sama predaleč do vlakovne postaje, so vzeli najcenejšo varianto avtobusnega prevoza. Ko sem govorila o bližnjicah, se avtocesta žal ne konča tik pred vhodom za službo, mar ne?
Nekateri imamo plačane prevoze po najcenejšem možnem ceniku, ki si ga lahko privoščimo, torej sama bus, ker je vlak predaleč, po ceni busa že nekaj let (JU), pa se lahko voziš iz Murske ali iz MB do Lj. Ampak, resnično še nobena AC ne vozi na prag vhoda službe. In verjemite, da bližnjice obstajajo, če si iznajdljiv, kjer prišparaš tako na bencinu kot na času.
Kot sem rekla, če je za vas mimo ali ne, noben vam ne bo dal denarja za čas, ko ga preživljate doma iz kakršnega koli razloga, ko poti do službe od daleč ne vidite. Tako vam nihče ne bom plačal za tisti čas celo vožnjo, kot da ste tiste dni pa le opravljala vožnjo od doma do službe in nazaj.
Ja, verjetno sem res zelo ozko razmišljala, čeprav sem prej drugače zastavila. Lahko še v 20ih opcijah, da bo vsakemu posamezniku bolj razumljivo.
Socializma je konec. Smo med redkimi, ki se nam stroški sploh še vračajo v primeru, ki ga navajate.
Kaj je bilo že mimo? Kaj sem po svoje razložila? Le to, kako je in kako bo. Če bi bila ozkogledna, bi pač furala samo svoj kos poznavanja, tako pa bi pričakovala, da če iščete informacije, čeravno ne gre za nasvete, da boste razširili obzorja in iz kakšne informacije sami pridobili kakšno informacijo, morda že s tem, ko se boste v lastnem podjetju, kjer ste zaposleni začeli sami zanimati vsaj glede osnov – prebiranja pogodb o zaposlitvah (kar ste podpisali), kolektivnih pogodb, področnih zakonov in navsezadnje začeli komunicirati pisno (kjer imate tudi kakšen dokaz pisnega komuniciranja), namesto, da večina še vedno obrača samo telefone, kjer kot ustni del nima nobene pravne veljave, razen v izjemnih primerih.
Tudi sama ne vem vsega, ker sem samo človek. Da ne bo pomote.
In če sem že tako mimo in zgrešila v odgovoru, me zanima, kje sem ponovno zgrešila, kar ne bi bilo tako v večini primerov (razen primerov, ki odstopajo). V pogledu, ki se nahaja čez celo našo deželico, so primeri, ki odstopajo, manjšinjski.
Ko berem takšne eseje, se mi čist dvigne pritisk!!!! Še en pametnjakovič, ki je plačan za to, da pametuje in vleče na svoj mlin, najbrž še en delodajalec brez možgan.
Torej… vredu, ne rabim potnih stroškov, še manj povrnjene malice, ni problema!! Naj mi vse dodatke lepo ukinejo, ampak…. potem hočem plačo, kot jo imajo v državah, kjer nimajo plačanega prevoza in malice, imajo pa plače DVAKRAT ali celo TRIKRAT VIŠJE OD NAS ter skoraj iste življenjske stroške kot mi!!!!!! Samo čez mejo v Avstriji imajo plače dvakrat večje od nas, kolegica opravlja popolnoma enak poklic z enakim del. časom v Avstriji in sicer ne dobi potnih in malice, dobi pa plačo na koncu vseeno precej višjo o mene. Takoj podpišem, mi je vseeno, kaj imam povrnjeno in kaj ne, samo da je končni znesek tak, da lahko normalno dostojno živim!!!!!!!!!!
S 700 € neto plače in brez dodatkov je to nemogoče, ker ne živim več v “hotelu mama”, plačujem 200 € položnic mesečno, avto mora biti registriran in vzdrževan, bencin vemo koliko stane (delam 80 km dnevno), jesti moram nekaj in vemo koliko stane hrana… in kaj mi ostane, če bi mi ukinili še te minimalne dodatke za prevoz in malico??? Daj malo razmisli Štefka, preden pišeš karkoli, res!! Še dobro, da si anonimna, si morda ne delaš take sramote kot bi si jo sicer.
Imam fakultetno izobrazbo, izkušnje in precej znanja, ampak v naši državi je nemogoče živeti normalno dostojno življenje, razen, če si doktor in imaš trideset let delovne dobe.
Brez razburjanja. Pa dajmo tako, verjetno se bo spet meglilo. Govorim le o realnih dejstvih, katere ljudem še ni odprlo oči, katere drugi delajo v povojih, pa nisem ne delodajalec, ne vlada, da ne bo velike pomote, ko vam bo gospa naraščal pritisk,
Če spremljate, vendar ne, ker berete, kar vam paše in kar vam ne paše, tudi ne, kar je razvidno iz tiska o destimulaciji za primer.
Nekje sem omenila, da če smo že v evr. un., ne bi smel imeti plče nihče manj kot jurja neto. Ker sem pač llovek kot vi. Ker se mi ne zdi prav.
Ampak primerjati s plačami se je tako, kot bi se bivša juga primerjala z našo plačo, ker smo bili vlasih bolj složni in prijateljski s Titiom naprej za celo domovino.
Govorim le o tem, kaj je že v povojih in o čemer se govori že najmanj 5 let. Tudi o dvigu minimalne plače z istimi pogoji ni nihče bral “drobnega” tiska in je bilo bistvo samo, da se dvigne minimalc, kakšne so pa posledice z istimi pogoji, kjer se ostalo ni spremenilo, pa nihče ni razmišljal. Lahko poslušate sedaj tiste, ker zaradi minimalca morda tudi ostali ne morete tistega, kar ste lahko pred dvigom minimalca. Ok, pa pustimo realo, pa bodite s peskom v očeh.
Če si delam sramoto zaradi tega, ker govorim o realnih dejstvih, kjer so dejansko govorili javno o ukinjanju stroškov prevoza in prehrane, pa so spraševali, ja, kako bomo pa potem tisti, ki smo oddaljeni prihajali na delo, je bil zelo jasen in nazoren odgovor: veliko jih čaka na službe. TI to kaj pove? Kot da sem si to zmislila jaz!
Če ste pa slepi, pa še ne dovolj slepi, potem nisem kriva.
In primerjati se z drugimi državami, kjer je jasno, da naša deželica prepočasno okreva, kot je bilo rečeno, kjer nismo dosegli niti črnega za nohtom, da bi se v rasti BDP lahko primerjali s tisto najmanjšo članico, je govoriti in primerjati plače in gospodarsko rast, kjer za en evro dobiš marsikaj več kot pa v naši deželi, je pač nesmiselno.
In če kaj ni jasno, je dejstvo, da smo v evr. un. z balkanskimi plačami. Balkanske plače so pa zato, ker je denar nerazporejen in se dogaja, le spremljaš, da bo rang minimalca počasi postal rang tudi tistih, ki imajo fakultete, desetletja delovnih izkušenj in se bo na koncu vse skupaj počasi zamegljeno začrtalo, tako kot se je, kjer ni več srednjega sloja, skorajda, temveč obstajata samo še dva, bogati in revni.
Odpri si oči in piši vladi, kjer imaš tudi net naslov ali je naslov tudi “predlagam vladi”, kjer lahko vse pritiske streseš, ker vse to, kar sem povedala je plod vrhovnikov in ne mene.
V sramoto se ne spravljam, ker imam odprte oči že od kar živim. Če boste tako mižala in se vam bo zaradi tega dvigal pritisk, lahko le rečem, da pazite na svoje zdravje.
In če že le imate odprte oči, kot ste navedla primer Avstrije, boste ugotovila in doumela, ko se vam umiri pritisk, o čem sem govorila.
Morda o tem, da naša deželica lahko sestavi primerjalni sistem z drugimi državami, katerega bi uvedla. Vendar ne s sistemom, kateri se ne premakne na bolje, kateri bi se vsaj približal kapljici, po kateri se “zgledujejo”. Kot se ve, niti kaplja ni dovolj, da zalije miniaturno rožo. Kaplja no way.
Ko pa gospa govorite o anonimnosti – zame se ve, da sem Štefka. Kako si sploh drznete nekaj očitati s peskom v očeh? Vi, ki ste enkrat bljb, drugič žbljb, tretjič brb, četrtič bljub, petič spet nekaj kot se vam tisti trenutek dvigne, pa čeprav je to samo pritisk.
Boste šestič jiha, ko boste na vrhuncu pritiska, čeprav bi vam priporočala, da vdahnete in premislite dolgoročno in ne samo za pet minut naprej kar se tiče stanja države in politike, v kateri živite.
Mene pa nič ne razkuri ali dvigne pritisk – kava, ljubezen, aktivnosti. Le vprašam se, ker mi ni ravno jasno pri nekaterih, ki se tako razburjate, čeprav so zadeve v povojih ali jako jasne, kaj ste razmišljali, ko ste odšli na redne volitve, če ste že šli? Saj vse to, kar ste izvolili, to je pač sad dela, ki ste ga izvolili. In zelo jasen dejavnik pač je, da se tudi v zgodovini naše dežele dogaja točno to, kar je bilo za pričakovati. Zato nekateri nismo volili, kar je izvoljenega bilo.
Kot drugo dejstvo, prvega najdite sami pa je, da je druga ozkoglednost usmerjena v to, da v kolikor nekdo pove mnenje, ki ga vidi, kjer ne potrebuje drugih mnenj za to, da sestavi lastnega na podlagi vseh indicov in zato potrebuje podpornike, ki mu bodo prikimali, ker se mu v nasprotnem dvigne tlak, se raje odmaknem, kot da bi imela na vesti še nekoga, kateremu bi zaradi dviga pritiska odpovedal glavni vitalni organ.
Kot ste opisala primer, ja bi bilo prav, da je tako tudi pri nas, pa vendarle, živite tu in ne v Avstriji, zato je nesmiselno, da si ustvarjamo trenutne iluzije, katere v naši deželi ne dosegajo cilja stremljenja zaradi retardiranosti bodisi poti, ki so jasne, usmerjanja poti, teoretičnih ciljev ipd.., saj se že v štartu ustavijo ne zaradi nas, ki živimo v jedru te naše države, temveč zaradi …
Za svojega konja lahko naredim cel teoretični načrt, ki je podprt z besedami; težko bom pa to storila, če bom vse prihranke namenila sebi kot egoističnemu ravnanju in ne bom imela ne za stajo, seno, veterinarja, prostora za vzgojo, nekaj tistega, kar bi bilo najboljše za konja in ne za sosedove “crknjene golobe”. Če bi hotela pa le dobra izpasti, bi prodala tudi konja, da bi ja veljala nekaj pri ostalih “elitnih” sosedih, pa čeprav bi sama crknila od lakote. Kot je razvidno iz stanja naše dežele.
Zato, sem stvari prej spoznala, tako ne bom šokirana ali v dvigovanju pritiskov kot ste sama.
Le kaj bi bilo, kar se je z istim sistemom celo zgodilo, pa ne tako kot vam, ko vam v povojih ne dajejo plačila stroškov vožnje tudi za takrat, ko ste doma, ko je dosežen narobni cilj, da namesto dviga produktivnosti in pridobivanja dobička le to pada, sploh ne pada, ker je že padlo six feet under in bi ti delodajalec naenkrat rekel, pri naslednji plači ne dobite nič dodatkov.
No, nekateri poznamo poleg naštetega tudi to, da tudi dodatkov ne bo, kjer smo spet skorajda edini, ki še dobivamo dodatek na delovno dobo.
In gospa spremenljivka, ki ima očitajoče narave glede anonimnosti, katero še vedno nazivam z gospo, kot se spodobi lahko le sporočim – prej, ko boste videli realno dejstvo, bolje bo za vas. In takrat, ko ga boste videli, takrat boste lahko tudi realno, brez dvigovanja pritiskov, kjer so udeležena čustva in ne realno razumevanje situacij razmislila, kaj se vam sploh obeta v tej naši deželi pod pogoji, katere ste morda izglasovali sami ali pod pogoji, ki so pod vplivi še daljnega socializma.
Ko bo kakšne dve leti minilo ali morda pet, pa se kaj spomnite in kakšen star članek poiščite. In boste takrat povedala, kdo se je sramotil, sploh z izjavami, ki so si kontradiktorne v nekih kvazi očitkih, ki nimajo teže.
Mirno noč vam želim in predvsem dihajte počasi, ker je to zdravo. Ker to ni športni ali kateri koli drug forum, ne morem razpredati o globokem dihanju.
Forum je zaprt za komentiranje.