desa muck
Zdravo vsem bralkam in bralcem 🙂
Samo povem, kar sem prebrala v Mladini, je bil intervju z Deso Muck, novinar jo je vprašal standardno vprašanje, za koga je bolj fino pisat, za otroke ali odrasle, in je “odsekano izstrelila, oboje je zoprno ko drek” :))))
Ne vem, meni se tole zdi ena taka fajn izjava 🙂
Resnična, prov nič izumetničena in to pomeni, da grem prec v ponedeljek po njeno Paniko.
se več, svetlana makarovič je rekla, da ne mara otrok, pa je pisala zanje :).
predlagam desino zbirko kolumen iz jane, one in še kje z naslovom pasti življenja – full duhovito, pa vendar tako resnično in iskreno.
prebrala tudi paniko in mi je bila všeč veliko bolj kot zdej peskovnik boga otroka, ki ga berem trenutno.
Lej, tudi moje delo je naporno. Opravljam ga seveda za denar. Ampak mi ni zoprno. Če bi mi bilo, bi počela kaj drugega. Takšna oseba kot je Desa Muck, verjetno tudi lahko izbira, kaj bo delala. Vsaj do neke mere. In zato se tudi meni, tako kot pilgrimu, zdijo takšne izjave eno navadno spakovanje. Iz takšne izjave z nekaj ironije človek pač zaključi, da gospa tako zelo trpi pri tem, kar počne, edinole zaradi lepih denarcev, ki ji prikapljajo. No, razen, če te zoprnije počne iz ljubezni do človeštva :-).
Pa da se razumemo, Deso imam čisto rada. Govorimo pač o izjavi. In če je vam izjava zelo simpatična, imam (upam) tudi jaz pravico do tega, da se mi zdi butasta.
en čist mičkeno imam pojma o pisanju, ker so mi dve zgodbi objavili … kasneje sem se sicer še nekaj matrala, ampak ob družini in majhnih otrocih je vse skupaj bolj težko.
Ker pridejo dnevi, ko je vse kar napišeš, naravnost čudovito za prebrat, ampak že čez dva dni ne moreš niti dveh kulturnih stavkov spravit na papir (pa še tista dva stavka non-stop popravljaš).
Tko, da … zame je pisateljevanje…. ufa težko… Mal primerjam s slikanjem al pa kakšnim drugim umetniškim početjem. Ko imaš zagon, vsedi se za računalnik in piši, slikaj, ustvarjaj…. Ko mine, se je brezveze nekaj silit.
Samo moje mnenje… Pa verjetno ne velja za štancane knjige, bolj za tisto pisanje, kjer pustiš notri pol svoje duše, da ne govorim o srcu :)))))
Msilim, da pri taki izjavi manjka podvprašanje novinarja “zakaj?” Potem bi morda izvedeli, zakaj taka izjava.
Pisanje ni samo ustvarjalen proces in s tem užitek, je tudi garanje, študij, prepiranje s samim s seboj, kaj ostane v besedilu in kaj mora iti ven. Je labirint idej, kjer težko najdeš najboljšo pot. Nujno jo moraš najti, sicer je pisanje zanič. Včasih bi si izkopal oči pa ne pomaga. Besedilo obleži, nedokončano in te mori ponoči in podnevi, ne moreš jesti, ne moreš komunicirati, neprestano si preganjan in na koncu izmozgan od miselnih naporov… Pa še nobeden te ne razume… Samo toliko.
draga bralka,
prav o tem govorim, prav o tem!
(samo tisto s hecanjem je nekako odvec.)
moram pa priznati, da tezko prenasam izjave nekih polintelektualcev (govorim o izjavah, clovekarje vseeno razumem), ki vedo povedati vse o vsem, esence povedanega pa ne razumejo.
nekdo pise o desnohemisferni spodbudi v izobrazevanju, ocitno pa ne ve, kaj je posledica koherentnega delovanja mozganov!!!
to, da nekdo z odporom pometa ceste sigurno ni posledica koherence!
se ze svetlika? je ze kaj vecji?
dejstva ne prenehajo obstajati, ce jih ignoriramo, ceprav modrec ve, kaj mora spregledati.
se ze svetlika? je ze kaj vecji?
@vest: vzel na znanje sporočilo!
podpis: človekar in neki nekoherentni desno hemisferični polintelektualec, s pepelom posipani pilgrim
da pa ne bo samo OT: desa muck in svetlana sta super osebnosti, ampak take izjave, da ji je zoprno pisanje (desa), pa da sovraži otroke (makarovič), ob tem, da je najboljša pisateljica za otroke, to je pač del poze. nek imidž je treba vzdrževati.
pa saj sta po svoje prav zato simpatični :-).
draga ŽANA,
nisi preradovedna.
nisem epigon, kar bo mogoce kdo mislil glede na moj zapis, ampak bistvo je zapisal “Samo to” v prvem in drugem stavku!
kar pa je zapisal v nadaljevanju, pa dobro ponazarja besede Taje Kramberger (prva, ki sem jo potegnil iz glave), ko je v nekem svojem intervjuju povedala, da je bila po prvi zbirki na smrt utrujena, da je shujsala nevemkolikoze kg, itd … skratka, dalec od tega, da je pisateljevanje velik uzitek. ce bi to zapisal Feri, bi mu mogoce se verjel, ker bi slo nenazadnje za subjektivno mnenje, dalec od mej splosnega.
koliko je mnenj umetnikov, podobnih Tajinim, pa je zapisala ze bralka.
KAKO pa je formulirala odgovor Desa, pa je ze druga zgodba. predvidevam, da bi popolnoma drugace artikulirala odgovor, ce bi bil zastavljen prvic, drugic, ne pa stotic isto vprasanje!!!
menim, da kronicno primanjkuje novinarjev tipa Gustincic, Ambrozic …
pa se to: dalec najboljse vprasanje, ki sem ga zadnje case prebral, je bilo v prilogi dela, Oni: “Ima za vas umetnik kaj manjso vrednost, ce veste, da je bil slab clovek?” hah, mojstovina Nike Vistoropski!!!!
ko sem prvic spoznal nekaj slovenskih umetnikov, se mi je marsikaj zagabilo – “v delih svojih zivel sam bos vecno!” – je zapisal Askerc.
hvala zivljenju, da bodo naslednji rodovi poznali samo njihova dela!!!
draga Žana, to je moj komentar,
lep pozdrav!
hehehe, meni je recimo likanje za en drek, pa se temu delu izogibam kot hudič križu.
pa tudi jesti kurja bedra mi je za en drek, in jih enostavno ne jem
🙂
kje je potem logika?!
če pa vem, da je nekomu pisanje za en drek, pa da bi bila potem jaz taka kura, da bi tisto šla vseeno brat, bi pa bilo nekaj hudo narobe z mojo pametjo
🙂
skrajno lucidno argumentirano, ljuba Stephanie, resnicno.
vcasih socustvujem z otroki, ki se, upam da, vzgajajo sami.
predvidevam, da nisi ena tistih, ki je v drami obcudovala Radka Polica, ki svoj poklic neizmerno sovrazi (njegove besede). pa ceprav so te besede samo poza, kot ugotavlja pilgrim, ker nek imidz je pac treba vzdrzevati.
toliko o kuri in branju.
moder clovek lahko vec vidi z dna vodnjaka, kot lahko bedak z vrha gore.
za zacetek predlagam obisk grica, zaradi sirine razgleda pac.
lp
Nesmiselno se je pregovarjati. Prišlo mi je v kri, da ljudje ne razumejo in ne zmorejo razumeti.
Intimo pisanja pozna samo tisti, ki piše. Menim tudi, da je končano pisanje tisto, ki odlikuje pisatelja ali pisateljico.
Če bi se gledalo, kako kdo kaj reče, gleda, izgleda, kako prime svinčnik ali knjigo, kako se pogovarja s svojimi otroci, ženo, možem, int… Potem, no, potem literature in katerekoli druge umetnosti sploh ne bi potrebovali. Zadostovala bi nam Lady, Slovenske novice, Direkt in še kup ostalih tiskov, ki niso nič boljši, so pa natisnjeni na boljšem papirju in imajo (mnogo) višjo ceno. Izbira je za vse. Tako glede na vsebino, tako tudi na zmožnost plačila.
Ni vsakomur dano, da ve.
No, spremljam debato naprej…