delitev denarja, delitev odgovornosti za stanje
Z možem imava že od vsega začetka skupne finance. Na začetku sta bili plači enaki, ker pa sva se odločila za zidavo hiše, sem si poiskala še dodatno delo, tako, da so moji prihodki zadnjih 15 let v resnici krepko višji od njegovih. Medtem je bil mož zaradi prenizke izobrazbe premeščen na nižje plačano delovno mesto, jaz sem nadaljalevala s študijem in lagala bi, če bi rekla, da to ni nikoli vplivalo na najin odnos, vendar kakšnih bistvenih prepirov o tem ni bilo. Prihaja iz skromne družine, je popolnoma brez ambicij, vendar tudi povsem nezahteven, brez kakšrnih koli potreb. Jaz se s tem nisem čisto sprijaznila, vendar sva do sedaj nekako vozila.
Zdaj je recesija dosegal tudi nas. Stroške smo že krepko znižali, plače padajo in mož nekako pričakuje, da bom razliko pokrila jaz. Sem v branži, kjer se je pred časom še kje dalo kaj zaslužiti, na žalost pa ravno zaradi recesije to ni več tako kot prej. Ne zmorem. On lepo sedi na svoji nizki plači in razmišlja samo še o tem, kako bova pokrila njegov limit (iz zadnjih prihrankov, ki jih še imam), kako morava špart (s tem, da sem stroške v gospodinjstvu že oklestila do konca), po drugi strani pa je treba vsak mesec njemu prenekazati še nekaj sredstev, ker njegova plača ne zadošča niti za pokrivanje osnovnih stroškov. Pri istem delodajalcu vztraja že 15 let in iz sebe ni naredil nič. V resnici mu tudi ni bilo treba, ker je žena dobro zaslužila. No, zdaj je tega konec. Plači ne zadoščata več za vse stroške, saj kredit požre velik delež, otroci tudi niso zastonj, v službo ne morem peš v krompirjevi vreči…
Mož mi očita, da smo tako daleč zato, ker jaz nisem skromna, konkretno pa tega ne zna definirati. Oblačila kupujem zelo zelo redko, strižem se sama, za oblačila otrok skoraj ne zapravljam, ker dobim rabljena…. bolj skromna že ne morem biti. Enostavno tega ne morem več poslušati. Občutek imam, da sem ves čas jaz vlekla voz, no zdaj, ko ga ne morem več sem sama. Od njega ni enega nasveta kako naprej, pričakuje, da nas rešim iz dreka, ker je kao on brez potreb, no, to da se hrani in se oblači z mojo kartico je pozabil.
Kaj naj? Ločila se ne bom, drugače ni slab človek, vendar ga po pravici povedano tudi videti ne morem več. Občutek imam, kot da sem samohranilka, saj samo jamra in stroka in vije roke. Vso odgovornost prelaga nama, jaz pa ne spim več, ker ne vem od kje naj vzamemo. Še kje tako?
Bi ti bilo brez njega lažje?
Sicer praviš, da se ločila ne boš. Prihodki so navadno fiksni, stroški pa se včasih še dajo regulirat, odvisno koliko zapravljamo na “nepotrebne” stvari (ki se nam zdijo nujne).
Pri vama je problem medsebojni odnos, zaradi česar se nihče ne želi žrtvovati ali karkoli storiti, da bi stanje bilo boljše, bolj znosno za vse. Namesto, da bi se pogovarjala o skupnih rešitvah, drug od drugega pričakujeta neke spremembe, ki jih nista pripravljena naredit.
Mož ti očita, da nisi skromna, ti njemu, da je preskromen. Kot da si nista najbolj všeč. Namesto, da bi te lstnosti izkoristila kot prednosti, jih vidita kot slabosti.
Ti si opravljala dve službi, študirala …. torej sklepam, da je doma in pri zidavi hiše vse bilo na moževih plečih. To pa tudi nekaj šteje … preračunaj :)[/quote]
To pa je pozabljeno. haloooo se pa ja razume da mož vse postori, zdaj pa je ratal višek .. bi enga mlajšega, da pride v hišo, ki jo je on postavil
Dobrodošli v sodobnem svetu, niste edina, ki mora podpirati vse vogale hiše, obstajajo še tudi hujši primeri, da mož ne dela vsa leta nikjer, žena pa skrbi za finance, kurjavo, prehrano, da so otroci oblečeni, da je avto registriran, vozen in s polnim tankom, položnice redno poravnane,… skratka, še bi lahko naštevala. Zakaj je temu tako? Morda gre za novodobno različico cankarjeve matere – toda berem, da vi niste skromna – torej ne. Vaša zgodba je do neke mere tragična in strašljiva; marsikatera ženska, punca, ravno zaradi takšnih neprijetnih zgodb ima številne pomisleke ali se sploh kdaj trajno vezati. Situacijo, v kakršni ste se znašli lahko deloma sebi pripišete, preveč ste se angažirali in po drugi strani premalo “pritisnili” na moža ko bi to bilo nujno. To, da nekdo pride na slabše plačano delovno mesto, je lahko posledica pomanjkanja volje, motivacije, takrat je skrajni čas, ko se je potrebno ozirati po drugih delodajalcih ali drugem poklicu – zakaj se to ni zgodilo, ne vem – toda to veliko pove o karakterju in egu vašega moža.
Lahko naredite naslednje – poskusite na celotno situacijo pogledati popolnoma nevtralno, kot neka tretja nevpletena oseba, da se odmaknete od čustvene navlake, tako boste lažje poiskali in pretehtali vse pluse in minuse, ki so se nabrali v vseh teh letih. Brez radikalnih odločitev ne bo šlo, kar seveda pomeni v grobem, da niti pod razno ne bi smeli pristati ne njegovo pokrivanje limita (iz vašega pisanja razumem, da je to pogosti pojav) in še kakšen nepovratni ukrep. Ne dovolite več, da se vaš mož šlepa na vas (ravno iz tega izvira vaš obup).
Za vašega moža pa le tole vprašanje: a mu res ni mar, kako nanj gledajo otroci oz bodo nanj gledali v prihodnosti?
Kakšnih osnovnih stroškov ?
Pa recimo, da ima minimalno plačo, pa ne more z njo preživeti ?
Kakšne pa so vajine plače ? Koliko kredita ?
Menim, da še vseeno živita preveč razsipniško, če ne moreta preživeti z dvema plačama.
Je kaj pomagal pri gradnji hiše ? Pa ti ? Tega tudi ni dobro zanemariti.[/quote]
Večno se na gradnji hiše ne da šlepati.
Fifty-fifty vedno in povsod in ni težav. Ostale rešitve prej ali slej pripeljejo do težav.
Iz vsega napisanega sklepam,da si razsipniška,čeprav zadnje čase zaradi krize malo manj in to ti mož očita.Ti njemu ne očitaš nič,ker sama vidiš da je strašansko skromen.
Zdaj si jezna nanj,ker si ne zmoreš privoščiti savn,pedikur,solarijev in frizerjev,kot pretekla leta.Si doštudirana in malce vzhvišena,saj poveš da se je zaradi tega “kresalo” pri vama,čeprav ne tko močno..
Ko si ti hodila v službo in študirala za kar sicer kapo dol zate,vendar si zaradi požrešnosti in kolcanju po nekdanji blaginji,začela pritiskati na moža,ker da nič ne naredi.Je pa delal takrat ko tebe ni bilo?! Kdo ti je pa zidal hišo in vse ostalo,ko si ti bila na predavanjih?
V tej krizi ker sama ne moreš več,boš dala na njega? A on bo pa kar našel v teh časih kaj boljšega?
Ne verjamem ti kaj dosti.Ne cvili.
Pa kaj sta to poslovna partnerja ali mož in žena ?
A zdaj je že problem za “ambiciozne” ženske, če ima mož manjšo plačo od nje ?
Jaz imam prav tako občutek, da je problem vzvišenost.
Seveda pod pogojem, da mož ni lenuh in je pomagal pri gradnji.[/quote]
Imenuj to, kakorkoli hočeš, Robi. To je vedno bil problem in vedno bo. Nekateri pa vztrajno tiščijo glavo v pesek.
Tudi na področju skromnosti ali neskromnosti se je potrebno ujemati. Glede na to, da sta skupaj začela graditi hišo, on ni tako brez potreb in skromen. Skromen človek je zadovoljen s stanovanjem in ne hrepeni po lastni hiši. Torej je ona upravičeno pričakovala, da se bo potrudil po svojih močeh (npr. vpisal v potrebno izobraževanje), da bi ohranil boljše plačano delovno mesto. Upravičeno pa pričakuje, da ji pomaga pri nastali situaciji in ne samo jamra. Samo od ljubezni se ne da živeti, pa če je človek še tako skromen.
@ strupena kalina?
pošlji mi slikco, mere, želje / potrebe (luksuzne)
in opis kaj kot ženska “znaš/zmoreš/dovoliš”
vsaj kakšno kavico znaš “izvabiti” iz mene ☺
Se sploh ne čudim.
Mi je že dolgo znano, da je ta družba globoko padla v popredmetenje.
Imata oba službe, zato dvomim, da jim res kaj fali in da živita v pomanjkanju.
Lažje preživiš v skromnosti, kot pa brez ljubezni.[/quote]
V tem primeru najbrž res ne gre za pravo pomanjkanje – kako bi potem preživeli tisti z eno plačo-, ampak bolj za ohranitev nekdanjega standarda. Se pa strinjam, da je lažje priti do denarja kot do ljubezni.
Se sploh ne čudim.
Mi je že dolgo znano, da je ta družba globoko padla v popredmetenje.
Imata oba službe, zato dvomim, da jim res kaj fali in da živita v pomanjkanju.
Lažje preživiš v skromnosti, kot pa brez ljubezni.[/quote]
V tem primeru najbrž res ne gre za pravo pomanjkanje – kako bi potem preživeli tisti z eno plačo-, ampak bolj za ohranitev nekdanjega standarda. Se pa strinjam, da je lažje priti do denarja kot do ljubezni.[/quote]
če komu z 200€ dohodkov zmanjka 20€ je to 10%
če komu z 2.000€ dohodka zmanjka 200€ je tudi 10%
če komu z 20.000€ dohodka 2.000€ je tudi 10%
….
skratka: vsi so na istem — le za druge so številke “različno” doumete ☺
Forum je zaprt za komentiranje.