Delavec, ki ne izkorišča dopusta

Zanima me pravno mnenje v primeru, ko delavec več let ne izkorišča svojega dopusta (od 23 dni do konca leta porabi en dan ali dva, potem morda še 5 dni “starega” dopusta do konca junija naslednjega leta, ostalo mu propade). Izraba letnega dopusta je po zakonu delavčeva pravica IN obveznost, če se ne motim zakon predvideva, da naj bi izrabil vsaj 14 dni v kosu do konca koledarskega leta, vendar ga po drugi strani delodajalec ne sme prisiliti k izrabi dopusta.

Kaj mora v tem primeru delodajalec storiti (razen seveda, da poskuša prepričati delavca, naj vendarle porabi svoj dopust)? Ali je delodajalec v kakršnemkoli prekršku?

V naprej hvala za odgovor

Prav bi bilo, da mu dopust omogočite, tj. da ga pač pošljete na dopust.

V najslabšem primeru bi se lahko zgodilo, da bi delavec zahteval odškodnino za neizkoriščen dopust, obenem pa vas lahko oglobi inšpektor (16. točka 1. odstavka 218. člena KZ-1).

V bistvu delavca zakon “prisili”, da mora izkoristiti letni dopust v roku trajanja dveh tednov.S tem nastane tudi dolžnost in ne le pravica delavca.
Če delavec ne sledi zakonu, je v bistvu on v prekršku, ne delodajalec, ki mu omogoča izrabo letnega dopusta.
Mogoče bi se pojavil problem, če bi delavec rekel, da je pregorel, ker ni imel počitka in bi celo navajal, da je temu kriv delodajalec.
Če bi se zaradi nekoriščenja dopusta pri delavcu začele pojavljati težave, kjer je ogroženo tako njegovo zdravje ali njegova varnost kot varnost drugih, ga je delodajalec dolžan opozoriti tako na pravice kot dolžnosti ter posledice, ki bi iz tega nastale. Ne sme pa delavca prisiliti ali odrediti, kdaj bi moral delavec koristiti dopust. Tako delodajalec zavaruje tudi sebe pred možnimi odškodninskimi zahtevki, ko bi delavec morda želel uveljavljati iz naslova delodajalca posledice, ki se mu poznajo na zdravju ali kako drugače.

Delodajalec je dolžan delavce opozoriti na pravice, dolžnosti ter posledice tudi pri koriščenju dopusta tudi v primeru, ko ne gre za ogrožujoče stanje. Nekateri ljudje so v službi tudi samo zato, ker imajo svoje osebne težave. Kar ne more biti ne pravica, ne dolžnost delavca, se pa začnejo pojavljati posledice.

Če se kažejo zaradi stalne prisotnosti na delu delavca pri delu težave, ki so dalj časa spremljajoče, lahko delodajalec uporabi tudi možnost preverbe zdravniškega pregleda, kjer se oceni realna možnost sposobnosti delavčevega zdravja.

Delodajalec naj sledi svojim pooblastilom, ki narekujejo tako pravice kot dolžnosti. In če je dolžnost delavca opozoriti na sledenje zakonu kot njegovi pravici, mu s tem ne odreja ali ga prisiljuje v dopust, ker to govori sam zakon o tej tihi “prisili”, da delavec mora izkoristiti nekaj, kar mu je naloženo že z zakonom. Tako delodajalec ne more biti v prekršku.
Če delavec ne bo pač izrabil dopusta, je najmilejša oblika, da mu dopust propade. Če se bo pojavila zaradi njegove “vdanosti” delodajalcu nesreča, bo delodajalec preveril vse svoje zmožnosti ter dejstva, da ni kriv, če je delavec sam sebi škodoval tudi zaradi tega, ker je bil “preutrujen”, čeprav bo delavec po možnosti nato trdil, da je vseeno kriv delodajalec in kaj mu ni bilo omogočeno. In če ni možnosti odredb prej, zaradi zakonov, bodo sledile potem. In bodo potem res prisiljeni po drugih zakonih ter navodilih.

Če zaključim – nihče ne pomisli na nič do takrat, ko se začnejo uveljavljati, bodisi iz strani delavca ali delodajalca, le uboge pravice ali le dolžnosti, ki jih mnogi spregledajo. Tako da v razmislek, predno se boste spopadali prav zaradi tega, ker nekateri vidijo (delavci ali delodajalci) le pravice, ne pa tudi dolžnosti, še manj pa posledice, ki nastanejo.

Nekoč sem predlagala, da začnete brati tudi zakone in ostale pravne podlage, tako bo manj možnosti, da pride do zapletov. In če že bo prišlo, bo tudi hitreje rešljivo. Razen, če gredo zadeve na sodišče, ker postopki pač trajajo dalj časa. Marsičemu se lahko izognete, če veste, kako se tudi zakonsko obrniti s podlago. Imate osnovno podlago zakona, potem imate pa verjetno še kakšen področni zakon, interne akte, kolektivne pogodbe in še kaj, ki vas vodijo do zaključkov postopanja v sami situaciji.

Če se povzame pa nasvet Rogija, pa se ponekod pri delodajalcih čisto nič ne spremeni, četudi jih obišče inšpektor, jim naloži ravnanje, jih oglobi. V najslabšem primeru gre podjetje v stečaj, potem pa odpre novega. Za delavce se pa ve, kako jim potem prede.