Delavec dela napake
Kot delodajalec vem, da je zakonodaja bolj na strani delavcev. Ker imam velike težave z enim od zaposlenih bi vas prosila za nasvet. Delavec je zaposlen kot kot skladiščnik in za razvoz blaga. Večkrat se dogaja, da se pri odpremljanju blaga zmoti saj pošlje oz. dostavi kupcu bodisi premalo, preveč ali narobe. Pred kratkim pa je zaradi malomarnosti, ker ni štel blaga “izgubil” za 300.000 Sit (po nabavni ceni) blaga. Dobavitelju je podpisal, da je prejel vso blago, kupec pa ga je dobil manj. Delavec ni blaga štel ne pri dobavitelju ne ko je odpremljal blago. Primanjkljaj je ugotovil šele kupec. Delavec sedaj sicer priznava, da je sam kriv za napako vendar nikakor noče prevzeti materialne odgovornosti.
Zanima me kaj lahko naredim v tem primeru, saj znesek ni majhen. Ga lahko bremenim za škodo in ali mu lahko trgam od plače?
Poleg tega me zanima ali delavec lahko odkloni, da ne gre na dostavo po Sloveniji dan potem ko je bil v tujini po nabavi blaga (zamudi se približno 8 ur) z izgovorom, da je zanj prenaporno. Naj povem, da je delavec mlad in zdrav.
Zaposlen je za nedoločen čas, dela še veliko drugih napak, nezanesljiv je,…
Kaj lahko naredim?
Hvala in lep pozdrav
Za kršitve delovnih obveznosti je predviden disciplinski postopek, pri povzročitvi materialne škode pa tudi postopek ugotavljanja odškodninske odgovornosti. Kar tako se delavcu seveda ne sme odtrgati od plače; če pa je ugotovljeno, da je delavec povzročil škodo, pa jo je seveda dolžan povrniti.
Delovnih nalog pa delavec ne sme odkloniti, če sta se o njih dogovorila s pogodbo o zaposlitvi.
Lep pozdrav,
Katarina
Preko sodnega postopka. Enako je tudi, če je npr. dokumentirano, da je delavec zaslužil svojo plačo, pa mu je delodajalec ne plača. Tudi delavec mora v takem primeru vložiti tožbo na ustrezno sodišče in ne sme delodajalcu kar sam vzeti (npr. iz blagajne). Enako velja za delodajalca. Tako tudi izrecno pravi 136. člen ZDR:
(zadrževanje in pobot izplačila plače)
(1) Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v
zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi,
ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna.
(2) Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega
pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila.
Lep pozdrav,
Katarina
Postopek ugotavljanja disciplinske in odškodninske odgovornosti je ponavadi predpisan v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca. Zakon ima o tem samo nekaj splošnih določb:
13. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
182. člen
(odškodninska odgovornost delavcev)
(1) Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude
malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.
(2) Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren
za tisti del škode, ki ga je povzročil.
(3) Če za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode
je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v
enakih delih.
(4) Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim
dejanjem, so za škodo solidarno odgovorni.
183. člen
(zmanjšanje odškodnine ali oprostitev plačila odškodnine)
Odškodnina se lahko zmanjša ali se delavca lahko oprosti njenega
plačila, če je zmanjšanje ali oprostitev plačila primerna glede
na njegovo prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali
njegovo gmotno stanje.
184. člen
(odškodninska odgovornost delodajalca)
(1) Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom,
mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega
prava.
(2) Odškodninska odgovornost delodajalca se nanaša tudi na škodo,
ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz
delovnega razmerja.
185. člen
(pavšalna odškodnina)
Če bi ugotavljanje višine škode povzročilo nesorazmerne stroške,
se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, če so primeri
škodnih dejanj delavca oziroma delodajalca in višina pavšalne
odškodnine določeni s kolektivno pogodbo.
Lep pozdrav,
Katarina
Forum je zaprt za komentiranje.