dejte mi še svoja mnenja prosim
takole je rabim menenja 3 oseb, ker ne vem če je moje razmišljanje na mestu in ne bi rada po nepotrebnem zapenjala in ustvarjala prepir. Mož bo zdaj zdaj naredil izpit za avto, imava (sem ga imela že preden sva se spoznala) samo en mali pižojček star 12 let očuvan, izpraven, skratka avto, ki ne dela problemov. Za drugega ravno tako starega nimava denarja.
On misli oz mu je samoumevno, saj razbrala sem iz njegovih pripovedovanj, ko pa naredi izpit mi pa ne bo treba ga nikamor vozit, skratka ko bo rabil avto ga bo vzel…ja vse lepo in prav, če to ne bilo edino prevozno sredstvo, katerega krvavo potrebujeva.
Mene je pa kar groza, da bi on kot začetnik sedaj vzel avto kadar se mu zazdi, pa še ta začetna euforija, čim več vozit itd itd…skratka strah me je, da ostaneva brez…. A sem čudna? a mu čem sploh kaj rečt, naj se sprijaznim al kako?
Saj ko bom nekako sama videla, da je zanesljiv voznik bo drugače…ampak do takrat?
hvala
Lej, ko bo naredil izpit, če ga bo bi bilo zanj vsekakor zelo priporočljivo, da naredi kar nekaj kilometrov, vsaj v začetku, kakšni so zakoni in pravila mu mora biti jasno, ker drugače ne bo dobil vozniške ali pa mu ga bodo vzeli pri prvi priliki, kolikor pa vem morajo vozniki začetniki po določenem času na trening varne vožnje, torej če ne bo vozil se ne bo nikoli naučil voziti sploh če ga boš ti omejevala in bo tempirana bomba na cesti, pa še to, na obveznih urah za vozniško se bo naučil osnov, izkušenj pa ne, ni mi pa čisto jasno čemu posiljujejo mladino s treningi varne vožnje, sploh glede na to da sem opravil po desetih letih izkušenj z osebnim avtomobilom in kamionom ter prikolico test varne vožnje. Varne vožnje se šofer nauči na cesti in ne na poligonu, KAKŠNA JE PA CENA UČENJA JE PA DRUGO VPRAŠANJE, pravila da morajo na varno vožnjo se mi pa zdijo le polnjenje proračuna
Pri nas podobno, le da bo izpit naredil sin. Imamo pa tudi samo en star avto in sem tudi jaz pomislila na vse mogoče. Smo pa od mesta precej oddaljeni in moramo za vsako stvar z avtom po opravkih…Ko sem avto zavarovala za mladega voznika, so mi povedali, da je možno doplačat odkup prve nezgode za mladega voznika (AdriaticSlovenica). Nekaj malega sem doplačala in bom tako malo bolj mirna. Te pa POPOLNOMA razumem.
Pa še nekaj je: Do zdaj si imela vedno avto doma, ko si hotela kam iti, od zdaj pa ne bo več tako. Tudi to te mori, če se ne motim, kaj?
Sori, ampak če bi moj mož razmišljal tako kot ti, bi se resno vprašala s kakšnim človekom živim. V bistvu veš kaj, obnašaš se kot mati, ki razmišlja, a naj svojemu pubertetniškemu sinu da ključe ali ne. Ja je pa ja normalno (zame), da človek lahko vozi avto. Kar je moje, je tvoje in obratno, vse je pa tako ali tako skupno – to je pač moj pogled na zakon. Ta avto namreč ne bi bil moj, ampak naš.
Kot drugo pa se čudim logiki kako bi moral kaj, pol leta pešačit,da bo žena blagovolila dati ključe..? “Začetna evforija”????? Ja seveda je logično, da takoj nadaljuje s prakso vožnje, čim več, da postane dober voznik.
Tvojemu možu iskreno želim, da uspe zbrati nekje denar in si kupi SVOJ avto.
… za toliko star avto se ne dela kasko zavarovanje, je pa zelo smiselno avto zavarovati za mladega šoferja oziroma šoferja začetnika. To pomeni, če se bi slučajno kaj dogodilo zavarovalnica krije stroške, če nimata tako zavarovano, lahko nastane veliiiik problem, če je nesreča in bi slučajno bil on krivec. Škoda hitro naraste na nekaj tisoč € sedaj si pa zamisli, da od 5 000€ zavarovalnica krije le 2000€ za ostali denar vas pa iztožijo. govorim o škodi povzročeni drugemu ne vama. No saj se ne bo nič dogodilo pa vendar, smiselno je razmisliti o tem.
Meni osebno se je dogodilo, bil sem krivec nesereče, materialna škoda verjeli ali ne je bila 100€, šlo je le za dotik z vozili, ker je tista gospa imela v avtu dva otroka se je znala dobro znajti, od zavarovalnice je dobila 4900€ za nekakšne travme otrok, da boš vedela kaj lahko nastane iz malenkosti.
Praviš, da bi se tvoj mož vozil sam naokoli, sam sem poročen in mi na pamet ne pade, da bi sam “telovadil” na okrog, zmeraj greva skupaj z ženo “telovaditi”, razen po otroke in morda kakšna trgovina. Jasno je, naj tvoj mož čim več vozi, ti lepo zraven in ne razburjaj se zraven, vsak naredi kakšno manjšo napako, ker nisi vajena biti sovoznik, boš imela kar nekaj časa občutek, da vozi zelo nerodno, čeprav ne bo temu tako..
Pri osemnajstih ko sem naredila izpit mi je takoj prvi vikend moj oče rekel: “No sedaj greva pa v Trst.” Kdor je že kdaj vozil po Trstu ve, da je tam prometna kultura precej drugačna. Da ne bom dolgovezila … iz Trsta sem privozila mokra kot miš, od potu seveda in na poti domov je oče mirno zaspal. Tudi kasneje sem morala voziti, čeprav sem imela strah pred vožnjo, ni bilo govora, da bi me še kam peljal. Sem mu nadvse hvaležna za zaupanje in priganjanje.
Vidva nista v enakem odnosu, ampak ker je vajin odnos enakopravnejši, se moraš še bolj potruditi, tvegati in mu zaupati. Bolj ga boš vzpodbujala, bolj bo samozavesten, bolj varna bo njegova vožnja. Srečno in ne preveč pritiskat na plin.
Bravo, to je naboljši način pridobitve samozuaupanja in samozavesti za frišnega šoferja.
Nekaj podobnega sem doživela sama, le da je bila akter moja prijateljica, ki mi je naslednji dan po opravljenem izpitu rekla: Tako, zdaj greva pa v Koper (iz Maribora). Takrat je bilo avtoceste le za vzorec, večina poti pa po stari cesti. Ko sem začivkala, da tega pa že ne bom zmogla, je rekla: Beri prometne znake, pa bo vse ok. Tudi jaz sem prišla v Koper premočena kot miš, ampak naučila sem se samostojno voziti.
Avtorica, pojdita s partnerjem na daljši izlet in verjemi, da so ga v avtošoli že nekaj naučili, če je izpit uspešno opravil.
hvala z mnenja, se bom pozanimala za dodatna zavarovanja in ja ni druge vozit mora, pa sej to sem že prej vedela ampak grrrr ko pa je trenutno avto zame neprecenjljive vrednosti …moram nehat negativno razmišljat…
atek; ja seveda bo sel sam kam, kaj ti nikamor ne greš sam, recimo s kolegi na drink, šport? recimo on igra bilijard profesionalno in takrat ne hodim z njim, grem ga le iskat ko konča, sedaj se bo vsedel v avto in bo šel, skratka več je takih zadev katere mora opravit sam, do sedaj jih je z busom ali s kolesom.
Ko sem naredila izpit in potem kupila en star avto, ma jaz sem bila non stop v avtu, ker mi je bilo luštno se vozit..to so te euforije…
eowin: razmišljam tukaj in z vami debatiram, z njim nisem odpirala še te teme, tako da on ne razmišlja s kašnim človekom živi …vem kaj mi hočeš povedati in tudi vem, da mora vozit in mu bom dala avto kaj pa mi drugega preostane… ampak se postavi v mojo kožo, razbije avto, ostaneva brez, potem jaz ne morem v službo ker začenjam ob 6 zjutraj, no lahko bi šla ampak bi morala vstati ob pol 4 zjutraj se vsesti na bus do avtobusne postaje potem na medkrajevni bus in na šiht in ravno tako nazaj. Hmm ne vem kako bi šlo to skozi…da ne govorim o izrednem študiju ko takoj po službi šibam na predavanja 3x tedensko, potem to ne bi mogla, očeta najmanj 2x mesečno vozim okoli zdravnikov, kaj naj ga tako bolanega posedim na bus, mah še bi lahko naštevala… v glavnem avto krvavo rabim in ga zato tudi tako čuvam in bi se nama obema življenje postavilo močno na glavo če bi bila brez.
voznica; to pa je morda dobra ideja, že jaz sem kar napeta ko po Trstu vozim, morda bi morala res z njim na kakšne take bolj zahtevne vožnje..saj samo toliko, da si pridobim zaupanje.
okej, hvala vsem…pa lep vikend.
Glej, midva imava tudi en avto, pa smo štirje. In mogoče sem preostro pisala ker v naši familiji sem jaz kar se šofiranja šibkejši člen kot mož. Preprosto slabše vozim. Nikoli nisem imela nesreče, le neko ograjo sem pri parkiranju enkrat oplazila… Dve leti nazaj sva kupila “nov” avto, star 1,5 let, drag ko pes. In velik. Mož ga je suvereno vozil, mene je bilo pa kar malo groza. In je bil on tisti, ki me je po nekaj dneh dobesedno prisilil, da se še jaz usedem in vozim. In da čim več vozim. Sedaj ga seveda obvladam v nulo.
Še nekaj – zakaj stalno govoriš, da bo imel nesrečo? Življenje je polno presenečenj, tole se ne bo slišalo kot kakšna blazna tolažba, ampak , ej, kaj pa če jutri ti narediš totalko in seveda preživiš brez praske.
Skratka, nehaj stalno razmišljati kako bo tisto kar se bo mogoče zgodilo, vplivalo na tebe in zaupaj.
vozen avto dobita že za 500 eur.
Tako bosta bolj mirna (oba), pa še mobilna.
Mislim da je malo nefer od njega da tako vehementno sedaj pričakuje, da bo vozil avto.
Če lahko gre naslednji dan po drugega, to ni problem. Če pa zato tebe spravlja v stisko, pa bi bila jaz tudi malo bolj samozavestna pri svojih zahtevah.
Jaz sem iz tvojega zapisa razumela, da ne želiš, da on avto kar vzame – ker je avto tvoj. Kar se mene tiče, sem imela moškega, ki je imel avto, pa mi na kraj pameti ni prišlo, čeprav sem imela izpit, da bi mu kar rekla, da ga bom jaz vozila. Samo takrat, kadar sem ga res nujno potrebovala.
Drugo je, če že načrtujeta skupno življenje in živita skupaj.
Ah, ženskice, najdite si moškega, ki bo ob vas lahko pravi moški, če me razumete …
Pa dobr, a ni to njen mož al partner? S katerim si delita mizo in posteljo? To je vse ok, a avto, to pa ne?[/quote]
Ja, ženska mora biti gospodinja: kuhati, prati, likati, pospravljati, vrtnariti, skrbeti za finance, obiske, oblačila, otroke, biti mora mati … Aja, pa še avto mora posojati moškemu, sem pozabila ….
Pa dobr, a ni to njen mož al partner? S katerim si delita mizo in posteljo? To je vse ok, a avto, to pa ne?[/quote]
Tudi jaz sem razumela, da je fant, če je komaj naredil izpit?? Mogoče 18 – letnik …[/quote]
ni 18 ampak 27 in pač izhaja iz takega okolja, da si izpita ni mogel privoščit do sedaj, pa to sploh ni važno ne bom razlagala njegovih problemov. Pa on sploh ni problem, problem je v meni.
mojemnneje; ne sploh ne, vrjemi če bi imela zdele na strani jurčka € mi sploh ne bi bil problem, ker vem da si lahko vsak moment kupim en star avto za v službo in nazaj…si prebrala moj post malo višje, ko sem odgovarjala eowin?..tam sem napisala zakaj tako razmišljam. Drugače pa živiva tako, da je vse najino, denar je skupen.
razbije avto, ostaneva brez, potem jaz ne morem v službo ker začenjam ob 6 zjutraj, no lahko bi šla ampak bi morala vstati ob pol 4 zjutraj se vsesti na bus do avtobusne postaje potem na medkrajevni bus in na šiht in ravno tako nazaj. Hmm ne vem kako bi šlo to skozi…da ne govorim o izrednem študiju ko takoj po službi šibam na predavanja 3x tedensko, potem to ne bi mogla, očeta najmanj 2x mesečno vozim okoli zdravnikov, kaj naj ga tako bolanega posedim na bus, mah še bi lahko naštevala… v glavnem avto krvavo rabim in ga zato tudi tako čuvam in bi se nama obema življenje postavilo močno na glavo če bi bila brez.
Če bi bil tale njen mož, tudi zares pravi, ljubeč partner, bo mislil tudi nanjo. Ne samo na svoje udobje, KAJNE?
In temu očitno ni tako. Ker misli samo na svojo rit. K* ga gleda, bi jaz rekla.
Njemu ne bo potrebno on pol 4 zjutraj na avtobus, ker/če bo avto razbit. Šla bo ona, njegova žena. S katero deli vse, ane?????
Dejte no malo mislit in razumeti, kaj je pravo partnerstvo.
DEJSTVO: v taki situaciji jaz avta ne bi posojala. Zamera gor ali dolj. Če tega ne razume, potem boš lahko računala na njegov egoizem celo življenje, da ne govorim, kako bo, ko bodo otroci. Sama boš za vse. On se bo pa špilal frajerja. Baš ga boli zate.
Forum je zaprt za komentiranje.