dejavnost montaže in kilomentrina

Spoštovani,

zanima me ali res drži, da če je osnovna dejavnot terensko delo- mi imamo montaže pohištva; potem se kilometrina ne obračunava. Delamo s službenim avtom – kar pomeni da obračunamo samo gorivo in servise.
Dnevnice pa nam pripadajo samo za razne seminarje in ne za montaže in navave drobnega materijala.

HVala za pomoč in sončen dan še naprej,
sara

Kilometrino si ne morete izplačevati, če uporabljate služben avto. Razlago za dnevnice pa sem vam prilepila iz davčnega biltena, ki ga najdete na povezavi: http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Dav__ni_bilten/DB_2007/Davcni_bilten_8-2007.pdf Odgovor je na strani 14.
DAVČNI bilten
2007, št. 8
15
Zavezanec opisuje primere,
ko delodajalec zagotavlja
prenočevanje z zajtrkom, kosila in
večerje pa ne. V teh primerih za
neobdavčeni znesek veljata:
 strošek prenočevanja v
dejansko nastali višini (prvi
odstavek 6. člena uredbe),
 višina dnevnice v skladu s
tretjim in četrtim odstavkom
6. člena uredbe, pri čemer se
upošteva ustrezno zmanjšanje
(10 do 15 odstotkov), ker stroški
prenočevanja vključujejo tudi
plačilo zajtrka.
Ker v navedenih primerih ne
velja, da delodajalec delavcem
zagotavlja tudi prehrano, delavec
neobdavčeno lahko prejme znesek
v višini dnevnice (upoštevaje
zmanjšanje zaradi zagotovljenega
zajtrka) neodvisno od zneska, ki
ga je potrošil za kosilo in večerjo.

Pojasnilo MF, št. 421-
11/2007, 21. 6. 2007
V zvezi z vprašanji in
predlogi glede davčne
obravnave terenskega
dodatka pojasnjujemo:
V skladu s četrtim odstavkom
7. člena Uredbe o višini povračil
stroškov v zvezi z delom in drugih
dohodkov, ki se ne vštevajo
v davčno osnovo (Uradni list
RS, št. 140/06; v nadaljnjem
besedilu: uredba), se ne glede
na prejšnje odstavke tega člena
terenski dodatek do višine 3,13
evra na dan ne všteva v davčno
osnovo dohodka iz delovnega
razmerja, če je pod pogoji,
določenimi v kolektivni pogodbi,
izplačan delojemalcu, ki najmanj
dve izmeni zaporedoma dela
izven kraja svojega običajnega
prebivališča in izven kraja sedeža
delodajalca.
Delo v izmenah je eden od
načinov časovnega organiziranja
dela, značilen za delovne procese,
pri katerih je potrebno, da se
neprekinjeno izvajajo daljši
čas, pri čemer se delavci na
posameznem delovnem mestu
periodično izmenjujejo (npr.
kontrola letenja, delo v proizvodni
liniji itn). Izmene pomenijo cikluse,
v katerih se pri posameznem
delovnem procesu izmenjujejo
posamezni delavci oziroma
posamezne skupine delavcev.
Posamezni delavec praviloma
opravlja delo eno izmeno (npr.
dopoldansko, popoldansko ali
nočno izmeno pri triizmenskem
delu), naslednjo izmeno ali več
naslednjih izmen pa počiva.
Trajanje izmen je lahko različno,
praviloma 8 ali 12 ur, redko tudi
6 ur. Razpored delovnega časa,
vključno s številom, začetkom
in trajanjem izmen, določi
delodajalec, pri tem pa mora
upoštevati omejitve, ki mu jih
nalagajo delovnopravni predpisi.
Upoštevaje navedeno menimo,
da določba četrtega odstavka
7. člena uredbe zadeva primere,
ko je zaradi potreb delovnega
procesa določeno delo pri
delodajalcu organizirano kot
izmensko delo, terenski dodatek
pa je pod pogoji, določenimi
v kolektivni pogodbi, izplačan
delojemalcu, ki najmanj dve
izmeni, ki si sledita druga za
drugo, dela zunaj kraja svojega
običajnega prebivališča in zunaj
kraja sedeža delodajalca. Pri tem
ni pomembno, ali sta to dve
zaporedni izmeni znotraj enega
delovnega dne (npr. dopoldanska
in popoldanska izmena) ali
dve zaporedni izmeni v dveh
zaporednih delovnih dneh (nočna
in dopoldanska izmena).

Dominika vam je navedla pojasnilo, ki se nanaša na terenski dodatek, jaz pa bi še spomnila na eno pojasnilo, ki poudarja, kdaj zaposlenemu pripada dnevnica in kdaj ne (odvisno od narave dela). Pojasnilo je napisano za avtoprevoznike, podobno pa velja tudi za serviserje…

Glavni del pojasnila “Pojasnilo DURS, št. DT 061-174/2006, 19. 12. 2006”:
Kdaj se dnevnica ne všteva v davčno osnovo, pa je določeno v tretjem odstavku 4. člena uredbe, ki določa: za primere, če je narava dela takšna, da se pretežno opravlja izven sedeža delodajalca, in se delo opravlja na območju Slovenije, delojemalec pa se vsak dan vrača v kraj, kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom, do višin in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.

V celoti pa si pojasnilo lahko preberete: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/dohodek_iz_zaposlitve/povracila_stroskov_v_zvezi_z_delom_in_izplacila_drugih_dohodkov_iz_delovnega_razmerja/problematika_obracunavanja_dnevnic_v_avtoprevoznistvu/

Upoštevajoč navedeno določbo uredbe, se morebitna obračunana oziroma izplačana povračila v obliki dnevnic ali v obliki terenskega dodatka vštevajo v davčno osnovo, in to ne glede na čas odsotnosti (od odhoda do vrnitve v kraj prebivanja), neobdavčeno pa je povračilo stroškov za prehrano med delom, do višini in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.