Dedovanje po mami – očitno zadolženi
Umrla Je ženksa, ki me je rodila, skatero od mojega 4 ega meseca nisva imeli stika. Nisem šla niti na pogreb, ker je v bistvu ne poznam. Zame je skrbel oče.
Dobila sem vabilo na zapuščinsko razpravo. Menda nas je bilo več takih sirot, ki nas je odlagala, kjer smo ji iz riti padli.
Zdaj pa prihaja pošta dan za dnem, kdo vse hoče, da se iz dediščene poplača dolg (csd, DSO,..).
Kako se naj odpovem vsemu? Ali bom morala dokazovati, da zame ni prispevala nič, niti ene preživnine, niti kepce sladoleda. V bistvu me na cesti ni spoznala.
Z dediscino opravis na izi, gres na zapuscinsko in se odpoves dediacini, tako ne dobis nicesar, ne premozenja, ne dolgov.
Kako bos pa s polbrati in polsestrami po bioloski materi?
Se tudi na cesti ne boste prepoznali?
To dediscino bi jaz sprejela…
[/quote]
Ali se lahko dediščini odpovem brez da hodim na sodišče? Ne bom zdaj še dopusta jemala, da izvem, koliko ima dolgov. Niti me ne zanima, koliko premoženja ima. Sama si ga gotovo ni ustvarila, ničesar nočem po njej. Prevečkrat sem jokala, ker mene moja mamica ni marala, drugi so pa risali najlepše mamice na svetu. Glede sorojencev niti ne vem, koliko jih je, eni govorijo 5 eni 6, videla nisem še nobenega. Noben ni živel z njo, kakor vejo povedat vseznalci iz vasi.
Ali se lahko dediščini odpovem brez da hodim na sodišče? Ne bom zdaj še dopusta jemala, da izvem, koliko ima dolgov. Niti me ne zanima, koliko premoženja ima. Sama si ga gotovo ni ustvarila, ničesar nočem po njej. Prevečkrat sem jokala, ker mene moja mamica ni marala, drugi so pa risali najlepše mamice na svetu. Glede sorojencev niti ne vem, koliko jih je, eni govorijo 5 eni 6, videla nisem še nobenega. Noben ni živel z njo, kakor vejo povedat vseznalci iz vasi.
[/quote]
Lahko se odpoveš po pošti. Vendar pazi, da navedeš o kateri dediščini se odpoveduješ (št. spisa), da se odpoveduješ v celoti v svojem imenu in v imenu svojih potomcev, če jih imaš. Podpišeš in pošlješ na sodišče s povratnico. Na razpravi bodo to prebrali in zabeležili.
Je pa to dokončno dejanje, povratka ni, če slučajno izveš, da bi pa lahko vseeno kaj dobila.
Lahko se odpoveš po pošti. Vendar pazi, da navedeš o kateri dediščini se odpoveduješ (št. spisa), da se odpoveduješ v celoti v svojem imenu in v imenu svojih potomcev, če jih imaš. Podpišeš in pošlješ na sodišče s povratnico. Na razpravi bodo to prebrali in zabeležili.
Je pa to dokončno dejanje, povratka ni, če slučajno izveš, da bi pa lahko vseeno kaj dobila.
[/quote]
Hvala! Tako bom naredila!
In kakšna je razlika če se:
a) Odpoveš v svojem imenu
b) Odpoveš v imenu svojih potomcev
Saj tvoji potomci itak ne morejo dedovati po njej!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Pa tole tvoje izražanje:
Dobila sem vabilo na zapuščinsko razpravo. Menda nas je bilo več takih sirot, ki nas je odlagala, kjer smo ji iz riti padli.
Samo drek pade iz riti. Se tako slabo ceniš, da o sebi pišeš, da si drek?
Prebiram tvojo objavo in se mi srce para…
Preveč je takšnih žensk, ki si ne zaslužijo naziva mama, saj to ne znajo oz nočejo biti.
Kaj se pa tiče zapuščinske pa žal ne bo šlo drugače, če boš reševala takšne stvari po pošti ne boš točno vedela na čem si. Najbolje je da si vseeno vzameš dopust in urediš stvari na licu mesta, in če ti le znese se oglasiš še pri kakšnem advokatu, da boš z 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} gotovostjo rešila stvari, saj tak vse na pol, potem se pa kje zalomi. Mislim da za takšne stvari obstaja celo rok do kdaj se lahko odpoveš, potem pa žal ne bo možno več kaj dosti rešit, držim pesti.
Dosti sreče :*
Kaj ti bereš kaj pišeš?
Kje je napisala da se ne ceni? Opisala je odnos svoje mame do nje(zaradi katere ima še danes nevšečnosti) ,ne pa da ona gleda tako na sebe. Obstajajo ženske ki še niso slišale za pojem zaščita, seveda pol take brez skrbi z lahkoto zanosijo in rodijo pol pa puščajo otroke okrog pri znancih ipd. ko kukavica svoja jajca.
Nekateri ljudje ste res brezobrazni, iščete dlako v jajcu da lahko pol pljuvate in se norčujete, ker druga dan danes menda več ne znate. Te ni sram?
Hvala vsem. Ne vem še, kaj bom naredila.
Tisti, ki mislite, da je provokacija- žal ni. V življenju nisem imela nikogar, ki bi ga poklicala mama. Moja zgodba je še zame, ki sem jo preživela, dosti bolj tragična od tega, kar sem povedala.
Potrebovala sem nasvet glede zapuščinske, ne pa moraliziranja o tem, kaj o sebi mislilm in groženj, kako mi bo karma vrnila, ker sem povedala, kako bedno življenje mi je naredila ženska, ki me je rodila.
Dediči še vedno za dolgove odgovarjajo samo do višine zapustnikovega premoženja. Kako si upniki to potem potalajo, ni tvoj problem.
Ne vem, ali kot dedič lahko točno izveš, kaj vse se deduje. Če sta upnika CSD in DSO, pomeni, da je prejemala socialno pomoč in da ji je občina do(plačevala) dom. Če je imela lastno nepremičnino, je na njej tako ali tako plomba; CSD se usede samo na premoženje, vredno več kot 120.000 evrov (sem si to prav zapomnila???). Mogoče pa bo ostalo še kaj premoženja. Izgubiti nimaš kaj, razen mogoče en dan dopusta. Na zapuščinski boš točno izvedela, kako in kaj – kaj je mama zapustila in kakšni so njeni dolgovi. To je del odraslega življenja, tudi take malo bolj zoprne zadeve. Boš že zmogla, tako kot vsi.
Zadeva je taka v kolikor nisi majhna na dnar se simpl odpoves. Res je, da bi na tvojem mestu zadevo uredila osebno, nevem mogoče se3na delu zmenis za izostanek 2 urc… Drugo kot drugo to kar pišejo eni, da se ne odpovedat zapuščini, da raje poplacaj dolg in da kaj ostane, očitno so spregledali da se imaš 5 al 6 sorejencev in kadar je dnar v igri je spor neizbežen… Tak, da draga moja če hočeš res mirno življenje se odpovej vsemu in pustiš to za sabo in je to to… Upam, da boš vredu zrihtala
Z dediscino opravis na izi, gres na zapuscinsko in se odpoves dediacini, tako ne dobis nicesar, ne premozenja, ne dolgov.
Kako bos pa s polbrati in polsestrami po bioloski materi?
Se tudi na cesti ne boste prepoznali?
To dediscino bi jaz sprejela…
[/quote]
Ja valjda, sprejmeš dediščino, da pol ugotoviš, da so dolgovi večji od tega, kar dobiš. Pa mogoče dobiš kako nepremičnino oziroma recimo 1/5 nepremičnine in si s tem nakoplješ kup problemov, kaj s tem …
Vsekakor je najbolj logično se vsemu odpovedat, se da tudi pisno, ni treba hodit na zapuščinsko razpravo.
Kar se pa sorojencev oziroma polbratov/polsester tiče, če je celo življenje živela brez njih ne vem, zakaj bi bilo treba zdaj pa nujno vzpostavljat stike? Meni bi bilo vseeno, če jih nikoli ne spoznam. Saj niso del mojega življenja.
ufff kaka provokacija….vse se ti bo enkrat vrnilo…karma is bitch.
[/quote]
Ni provokacija. Na nekem drugem forumu je izlila srce tako kot tukaj. Imam pa občutek, da jo večina ne zastopi.
Zakaj?
Ker si ne more predstavljati, da je kaj takega mogoče.
Ja, žal je mogoče.
Imam podobno izkušno. Srce mi zaradi tega krvavi že celo življenje.
Ne morem se sprijazniti s tem, da sem nebodigatreba oz. pankrt, ki je bil vsem v napoto.
Avtorica, pošiljam ti veli objem in obilo pozitivne energije, da zaključiš tole kalvarijo.
Ja valjda, sprejmeš dediščino, da pol ugotoviš, da so dolgovi večji od tega, kar dobiš. Pa mogoče dobiš kako nepremičnino oziroma recimo 1/5 nepremičnine in si s tem nakoplješ kup problemov, kaj s tem …
Vsekakor je najbolj logično se vsemu odpovedat, se da tudi pisno, ni treba hodit na zapuščinsko razpravo.
Kar se pa sorojencev oziroma polbratov/polsester tiče, če je celo življenje živela brez njih ne vem, zakaj bi bilo treba zdaj pa nujno vzpostavljat stike? Meni bi bilo vseeno, če jih nikoli ne spoznam. Saj niso del mojega življenja.
[/quote]
In s tem dokazes, da si ista picka kot mati, geni so geni, jih dedujes, ce hoces ali ne!
Sorojenci niso nic krivi, so na enakem kot ti in prav je, da jih vsaj poznas!
Ce nic drugega, da se jutri ne zatelebas v lastnega brata ali da se tvoj otrok ne zatrapa v brateanca/sestricno!
In s tem dokazes, da si ista picka kot mati, geni so geni, jih dedujes, ce hoces ali ne!
Sorojenci niso nic krivi, so na enakem kot ti in prav je, da jih vsaj poznas!
Ce nic drugega, da se jutri ne zatelebas v lastnega brata ali da se tvoj otrok ne zatrapa v brateanca/sestricno!
[/quote]
Kakšne budalaščine pa ti stresaš in se spravljaš na žensko, ki ji očitno ni bilo lahko v življenju in zelo verjetno v sebi še vedno nosi travme.
Ne vem zakaj bi morala na silo spoznavati sorojence, če ji ni do tega. Vse skupaj bi ji verjetno bilo kot sol na rano.
Kar pa se tiče možnosti, da se zaljubiš v lastnega sorodnika, pa ta vedno obstaja. Ni urbana legenda, obstajajo dokazi, da je določen – ne tako majhen – procent kukavičjih otrok. Nikjer ni rečeno, da tvoja mati ni dala krakov narazen kakšnemu mimobežnemu jebachu, ki je hkrati poservisiral še par drugih, pa si se ali se boš našla skupaj s svojim neznanim bratom/bratrancem. Že Rimljani so vedeli, da za očeta nikoli ni sigurno. In bolj kot se je katera delala krepostno in častivredno, večja pras… je bila. Tako da ne nabija, da se ti kaj ne povrne.
Jaz pa drugače gledam na to. Že res da avtorica nisi imela lepe mladosti brez mame in to te zaznamuje in te še bo, če tega ne boš pri sebi zaključila.
Pojdi na zapuščino, spoznaj polbrate in polsestre, slišala boš, kje, kako, kaj je zapustila mama, dolgove ali bogastvo-v bistvu ni važno,še vedno se lahko na sodišču odrečeš vsemu. Hočem rečt, da boš na nek način zaključila z mamo. Mogoče ji boš odpustila in s tem ti lažje živela naprej. Moje mnenje.
Forum je zaprt za komentiranje.