Dedovanje nujnega deleža nepremičnine

Starša imata eno hišo, in dva otroka. En otrok se je odselil, preselil k partnerju. Drugi otrok, pa si je stanovanje uredil v hiši staršev. Ta del, ki sta ga starša, z darilno pogodbo 1 nadstropje podarila enemu otroku je bilo surovo, popolnoma neizdelano in neopremljeno. Otrok si je z zakoncem to stanovanje popolnoma uredil in vložil vanj. S tem, da ta otrok, ki je ostal v hiši, v hišo tudi ves čas vlaga (prekrivanje strehe, kanalizacija, asfalt in ostala vzdrževanja…) Kako je potem pri dedovanju nujnega deleža? Ali drugi otrok, ki se je odselil, lahko zahteva polovico hiše, čeprav nikoli ni nič vložil? kako se oceni vrednost koliko mu pripada? Razumljivo je, da mu npr. pripada tisti štuk, v katerem živita starša. Ampak to je npr vse že bilo narejeno, opremljeno. Asfalt in streho pa je financiral tisti, ki še živi v hiši. Ali gre odseljenemu res, na pol, ali se lahko kaj spodpija, da mu izplačamo manj, kot je vredna cela hiša. Ali se oceni, le tisti del od staršev? Smo pripravljeni izplačati delež, samo želim vedeti kako se ga oceni oz. določi v tem primeru. Hvala.

Pri nas smo odšteli vsa najina vlaganja preostanek dali na pol in od tistega nujni delež.

S tem, da sva midva, ki sva ostala doma, prevzela vso skrb za starša.

Pa kakšen nujni delež? Nujni delež dobi dedič prvega reda, če so umrli (starši) v oporoki zapustili vse nekomu drugemu. Takrat se zahteva in dobi nujni delež. To, da so starši dali tebi z darilno pogodbo en štuk stanovanja, pomeni, da bo moral sorojenec ob smrti staršev, če bo hotel, da se tudi darila vštejejo v dedno maso, to zahtevati. Torej bo zgornji štuk tudi predmet dedovanja, od tega boste vi odšteli svoja vlaganja (upam, da imate vsa dokazila na vaše ime) in kar bo ostalo, se bo delilo na pol (ob smrti staršev cela hiša, ob smrti enega starša pač sorazmeren delež…).

Skratka ne gre za nujni delež, razen če mislita starša ob smrti vse prepustiti tebi, tudi svoj del.

Točno tako! Pri vas ne gre za nujni delež, pravzaprav sploh za nič še ne gre, ker sta starša živa. Ko pa umreta brez oporoke, bosta oba otroka dedovala vsak pol. Če bo tisti, ki ni dobil darila, zahteval, da se darilo šteje v dedno maso, in bo, če je pameten, se bo štel tudi ta štuk, ki je zdaj tvoj. Če pa starša v oporoki vse zapustita cerkvi, sosedu ali komur koli pač, pa bosta oba z bratom (sestro) morala uveljavljati dedni delež, če bosta hotela kaj dobiti.

Predlagam, da se zmenite že sedaj in podpišete, da glede na to, da sta vidva dobila en štuk, dobi ta brat štuk od staršev, ko ti umrejo. Konec koncev, tudi če si ti vlagal v svoj štuk in popravilo bajte, si po drugi strani imel privilegij biti tam že takoj, ko si to rabil. Tvoj brat bo pa čakal na svoj del do smrti staršev, kar bo, če bo bog dal, lahko zelo pozno. Mislim, da bi bilo fer, da je en štuk pač njegov.

Del hiše, ki ni bil podarjen, bo predmet dedovanja po enakih deležih, če ne bo nobene oporoke, pogodbe,… Lahko seveda drugi otrok pri dedovanju zahteva vstevanje daril, ki jih je prejel prvi otrok pred smrtjo staršev. Vzame se vrednost darila ob podaritvi (torej v surovem stanju). Prvi otrok lahko uveljavlja vlaganja (za višino stroškov zniža vrednost zapuščinskem mase, če lahko seveda vlaganja dokaze z računi).

če se vzame darilo ob podaritvi, torej v surovem stanju, nimajo kaj uveljavljat vlaganj.:))

Načeloma je tako samo če imajo eksplicitne dokaze, kakšna je bila nepremičnina ob podaritvi. Fotografije itd. oz. dokazila o opravljenih delih na nepremičnini. Če ta dokazila obstajajo, se upošteva cena nepremičnine v surovem stanju na dan smrti staršev in ne na dan, ko je otrok to dobil v dar. Med darilno pogodbo in dedovanjem lahko mine tudi 30 let, torej ne, ne upošteva se vrednost darila ob podaritvi, pač pa adekvatna cena nepremičnine na dan dedovanja. Ne vem, mogoče si mislila tudi ti tako. Velikokrat se najame cenilca pri teh stvareh.

Če živiš notri je prav da skrbiš tudi za vzdrževanje.

Če si tako picajzlasta, pa naj se upošteva tudi od drugega otroka najemnina (ali tržna najmenina) za njegovo napremičnino.

Točno tako. To pa skoraj vsi, ki ostanejo doma, pozabijo.

Če sešteješ vlaganja in odšteješ najemnino, ki bi jo plačeval drugje ti postane jasno da bi bilo pošteno brata ali sestro izplačat, če bi rad zadržal celo hišo.

Začni šparat!

Kaj pa, ce bi se to brata ali brat in sestra zmenila med seboj in se snaha/svakinja ne bi vmesavala?

Moj moz je sel iz hise, brat je ostal v hisi. 15 let sva placevala najemnino, zdaj skoraj 15 let pla ujeva kredit, tast in tasca sta bila in sta se vedno samostojna in pri moceh, res je, da je svak hiso obnovil.

Hisa je v Ljubljani, na dobri lokaciji, ze zaradi same parcele in lokacije je njena cena na trgu dobra.

Moz in brat sta se zmenila, da hisa ostane svaku.

Mi je prav? Ne.

Ampak kaj naj? To je njuna stvar, njuna dediscina, njun dogovor in ce je njima obema tako prav, kdo sem jaz, da se vmesavam?

Aja, pa razumemo se vsi zelo dobro. To tudi nekaj steje.

Običajno so tisti problem, ki pri hiši ostanejo, kar je tudi videti iz vašega pisanja.

Ni problema – se ne bom vmešavala, pod pogojem, da mož v 8ih urah zasluži dodatno znesek, ki bo šel za kredit za poplačilo sorojenca.

Dokler pa moram jaz sofinancirat tole izplačilo oz gre iz družinskih prihodkov, pase bom še kako vmešavala.

Pri nas je bila računica starševa naslednja:

– sorojenec 2 gradbeni parceli, gozd in 50k najinega izplačila

– midva staro bajto za obnovit, življenje v mansardi na 80m2, starša z 2x 500 eur penzije za oskrbovat in pa izplačat sorojenca. Dobila bi 1/2 takoj, ostalo po smrti staršev.

Sem rekla ni šans, vzela sva kredit (btw ene od gradbenih parcel nisva dobila, ker je bila obljubljena gdč svakinji) in si postavila svojo hiško.

Svakinja ni šla domov.

Midva oz predvsem jaz sem največja materialistična prasica, ki je odvlekla njun up v lepšo prihodnost celih 5km stran.

Tudi prav.

Nekaj so ti ponudili, nisi sprejela, vse ok. Očitno si zelo zagrenjena v življenju, da isi zaradi takih stvari delaš probleme.

Jaz nisem zagrenjena. Meni od vsega tole kar lepo najbolj paše.

Ne vem pa zakaj se starši že žnj let ne pogovarjajo z nami, od kar je sine se odselil.

Mogoče nisi zagrenjena, vendar tvoje pisanje je delo zagrenjene osebe.

Razloge zakaj se ne pogovarjajo pa boš najlaže izvedela, v kolikor jih vprašaš o tem.  Tudi to je dokaz tvoje zagrenjenosti, da jih že leta ne vprašaš tega…..

asfalt bo ze zanič ou pokodovan ko bo dedoval…tako da…

zenska ustavi se.nimaš se kaj vmešavati če ni tvoje.kako bo odplačano je na tvojem mozu ne tebi.če on z plačo ne dobi dovolj to ne pomeni da se ti lahko vmešavaš ali karkoli financiraš.ker NE !

Čakaj malo – mož bo tole odplačal iz DRUŽINSKIH FINANC.

Se pravi on da 500 eur za kredit za staro bajto.

To je 500 eur manj v našem DRUŽINSKEM proračunu, kamor mimogrede, jaz prispevam svojo 1/2.

Se pravi baba daj dnar pa drži jezik za zobmi?

Ko sva se šla zanimat za kredit, so tam na banki lepo rekli, da morava podpisat oba.

Ker jaz nisem hotela nisva mogla izplačat sorojenca in vložit v staro bajto.

Ko sva šla po večji kredit za lastno bajto, sva ga dobila, ker je baba dala svoje prihranke in plačilne liste.

Bankir ni bil ravno mnjenja, da se naj ne vmešavam v posle može.

Tukaj imamo lep primer kaj se dogaja, če pustiš žensko, da dela sama s svojim denarjem kar želi.

2 ostarela prepuščena sama sebi v mrzli stari bajti.

Sorojenec v dolgovih za svojo bajto (tam je najbrž isto tak baba stopla gor).

Mož v dolgovih.

Samo, da je babja rit srečna.

Ne, ti pa res nisi zagrenjena….

ŠE VEDNO NIMA ONA NIČ Z DEDOVANO NEPREMIČNINO(v bodoče)

Veliko takih razprtij sem že videla. Tudi, da se je sin z družino moral po smrti očeta odseliti od doma, ker je sorojenka zahtevala bajno vsoto za izplačilo. Mama se je povsem postavila na stran hčere, sin se je z družino odselil, poplačan ni nihče, mama pa sama v 300m2 razpadajoči hiši. Hči ni materi v nobeno pomoc, le obišče jo tu in tam. Sin je na smrt skregan z mamo in sestro, čeprav je prej vse naredil okoli hiše in v njej ter mamo in očeta rihtal, da je bilo veselje.

Po moje so tastari najbolj krivi, ker teh stvari ne uredijo že prej. Pokličejo otroke k sebi in povejo kaj komu pripada in kako bodo uredili dediščino. Posebej v primerih, ko en otrok ostane doma in skrbi za starše.

Če bi moj mož bil poklican k materi in bratu in se jaz ne bi smela vmešavat, bi z veseljem plačal celo staro hišo jo obnovil pa še obljubil, da bo on skrbel z mater (češ, saj kaj pa je to takega še za eno staro ženico poskrbet – bo že žena skuhala tisti krožnik juhe več).

Kaj so starši ob podpisu darilne pogodbe tebi in možu rekli sorojencu?

Ne razumem takšnih družinskih odnosov, da se o teh zadevah ne pogovorite kot odrasli ljudje. Pri nas so starši premoženje razdelili davno pred smrtjo. Tisti, ki je ostal doma, je dobil največ, a je tudi najbolj skrbel za starše (ne pa izključno, sploh ko je bilo res hudo, smo kar enakovredno skrbeli – ker so to pač naši starši, ne glede na to, koliko je kdo pobasal njihovega premoženja).

No, skrb za starejšo osebo je daleč več od enega krožnika juhe in si to zelo naivno predstavljaš. Sploh če je bolan.