Debelost – kaj pa obratno?

Pozdravljeni! Poskusam nekje na internetu najti kaksen jedilnik za povecevanje telesne teze (visoka sem 167 cm in imam 50kg,kar naj bi pomenilo,da sem podhranjena..) Nimam nikakrsnih prehranjevalnih tezav, niti se zaradi manj kilogramov ne pocutim slabo, nisem utrujena ali kaj podobnega.. Samo cisto iz ‘firbca’ sem sla gledat, kako bi izgledal moj jedilnik, ce bi se zelela malo porediti, pa ga nisem nasla.. Nekako clovek dobi obcutek, da so v Sloveniji vsi ljudje predebeli, problemov s premajhno telesno tezo pa nima nihce… Imate kaksen nasvet za take, ki bi radi videli ‘obratno dieto’?

Lep pozdrav!

Aliana, imam čisto isti problem!!! Povsod samo članki o debelosti in kako shujšat, za nas, ki bi se želeli ali morali(!) malo zrediti, pa se lahko vržemo na glavo, pa nikjer nič, nobene diete za povečanje teže – in potem ti pridejo ljudje s takimi neumnimi, kot npr. baši se sladkarijami in maščobami… ali pa “jaz bi bila srečna na tvojem mestu”… kot da nočejo razumeti, da je tudi to lahko velik problem, pač obraten od debelosti! In potem nas gledajo, kot da smo z Marsa prileteli, če rečemo, da bi se radi malo zredili, ker to pač ni splošen problem, temveč obratno, debelost, ki je je veliko več… Ja, za nas izgleda ni nič, sama sem že obupala in bom pač ostala na svojih 43 kg (pri 164 cm). 🙁

Edini “recept”, ki ga kdaj ponudijo nam presuhim, je, naj jemo več ogljikovih hidratov – a je to kakšna dieta ali kaj? Pa se znajdi zdaj v tem! Potem bi tudi predebelim lahko rekli, jejte manj OH, ne pa da je zanje sestavljeno na milijone konkretnih jedilnikov od zajtrka do večerje, medtem ko mi izpademo neumni, če si sploh drznemo vprašati, kaj naj bi jedli, da se malo zredimo!
Pa naj mi kdo ne zameri, da je zdaj to bilo malo ostro napisano, a res že od nekdaj vselej naletim na take pikre komentarje in odgovore, zato več niti ne vprašam nikogar za nasvet. Res pa ne mislim zaradi tega, da bi se zredila, basat vase na silo samo nezdravo hrano, kot je zgoraj omenjena.

Aliana, če ti kdaj uspe pogruntat recept, se toplo priporočam! 🙂

Spoštovani!

Če ni bolezenskega vzorka hujšanja in težav zaradi nizke teže, potem je nizka teža predvsem potencilani problem ob ev. težki bolezni, npr. tuberkulozi ali izčrpavajoči driski.

Zavedati se morate, da so nekateri ljudje po konstituciji suhci. Ocenite, kam sodite.

Najprej se morate vprašati, ali želite doseči določeno težo, kar je relativno irelvantno, saj vam lahko v primeru bolezni lahko vedno poagajo z umentim prehranjevanjem, tako kot vsem ostalim, ali želite povečan obseg določenih delov telesa. V prvem primeru morate močno povečati količino, predvsem energijsko bogate prehrane. Dosedanje obroke morate povečati za polovico. Če imate neurejeno prehranjevanje, ste podvrženi streu in povrh še kadite, morate urediti najprej to. S fiksnim jedilnikom ne boste bistveno prispevali k svojemu odnosu do prehranjevanja.

V drugem primeru vam odsvetujem rejenje, ker se bodo kilogrami nabirali na napačnih mestih.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik

Punce sploh pa aliana, Jst mam tudi 50 kg na 167cm pa nisem prov nic presuha. Tudi zdravnica mi je na zdravniskem pregledu rekla, da je moja teza vredu. Res sta zakompleksane. Ce bi ble rade oblozene se kr basta s sladkarijami, ce pa hoceta samo lepso postavo pejta pa v fitnes ali kaj podobnega.

Sta taki kot tiste punce, ki misijo, da so predebele pa v resnici sploh niso. Vesta koliko punc bi si zelelo imeti take tezave kot jih imata vidve.

Ce je moja prijateljica, ki ima 170cm in 44kg zadovoljna s svojo postavo, ker se pac ne more zredit, bi bili pa tudi vidve lahko. Vsi tisti, ki pravijo da sta presuhi so vama samo FOUS.

TAKO.

LP,

Jenny

Ne, draga jenny, hudo se motiš, to ni le estetski, ampak tudi ali predvsem zdravstveni problem – jaz bi npr. morala imeti vsaj 5-7 kg več, ki pa jih pač nikakor ne morem dobit – vsak npr. z muko pridobljen pol ali en kg gre kmalu nazaj dol, indeks telesne mase, ki bi moral biti nekje med 17 in 25 pa imam samo nekaj čez 15, čeprav je 17 MINIMUM! In tukaj gre za zdravje, ne za estetiko – tak človek ima potem tudi dosti manj energije, slabosti,… zaradi kronično slabega apetita pa je potem v začaranem krogu, tako da prosim ne govorit, če nimaš neposredne izkušnje s tem, ker je težko – ni tako lahko, kot zgleda vam, ki nimate teh težav in pravite: “žri sladkarije, pa se boš zredil!”. To je res neverjetno nerazumevanje! Veš, problemi so ponavadi kompleksnejši. Potem bi lahko tudi vsem predebelim rekli: “ne jej, pa boš shujšal!” in bi bil problem rešen – po tvoji teoriji bi bili potem vsi idealni, a zanimivo, če malo pogledaš okoli, boš videla, da niso. Zakaj? Ker ne le, da to ni lahko, ampak je presneto težko. In če bi kdo bil srečen z npr. 43 kg, ko bi jih moral imeti najmanj npr. 52, mi takega res ne postavljaj za vzor, saj bi to potem bil anoreksik, ki ima resnično težave – ne le s težo, temveč tudi s samopodobo, torej poleg fizičnih tudi duševne. Ne vem, če si zdrav človek želi biti okostnjak, pa anoreksične manekenke gor ali dol.

Jenny…daj, preden se drugic tako razburjas… si se enkrat preberi moj prvi post… a imas obcutek, da sem zakompleksana? Se motis.
Ze kar nekaj let imam pri visini 167cm 50 kg (+/- 3) in mi cisto nic ne manjka, kar sem tudi poudarila v zgornjem postu.
Slucajno sem na netu naletela na izracun primerne telesne teze, ga preizkusila in rezultat je bil:’podhranjenost’. :)) In potem sem sla se na tole stran, ki je kao profesionalna in sem si se tu izracunala: ‘podhranjenost’.. In potem me je pac zanimalo, kaj naj naredim, da ne bom ‘podhranjena’…

Vam, g. Kersnik, pa hvala za odgovor.. ja, sem suhica po naravi, tudi moja mami je imela se ob nosecnosti le nekaj cez 50 kg… In mi je to cisto vsec;)

Lep pozdrav

Osebno priporočam za začetek po liter mleka oz pol kile skute na dan. Pravilna prehrana lahko zelo dosti (za moje pojme več kot 70%) pripomore k boljšemu izgledu. Pomemben je tako višji vnos OH kot tudi B in Maščob. Deljenje obrokov na veliko število majhnih. Dodajanje B komplexa kateri pripomore k boljši prebavi. In pa seveda vključiti je potrebno vadbo.

če koga kej več zanima mi lahko piše na
zofic@hotmail.com

LP Oliver

Ja kaj se tako obremenjujete? Jaz sem velik 177 in imam 55 kg, skoraj aktivno se ukvarjam s tekom na dolge proge, za trening pretečem po 60 km na teden (trening 15 km naenkrat) in to po vročini, ledu sengu in ne vem kje še vse. Nič mi ni, jem normalno, počutim se dobro , ne obremenjujem se s tem, kakršen pi pač si, glavno je da si zdrav !!!

LP Tekač

No, Tekač, nekaj si pozabil: ženske “moramo” še rodit nekoč, in s tako konstitucijo in muskulaturo bi to bilo, verjemi, presneto težko, celo rizično, da ne govorimo o tem, da je včasih tudi zanositi nemogoče, saj se v organizmu, ko “misli”, da nima dovolj hrane, kot nekak termostat izklopi tudi možnost zanositve – ovulacije se prenehajo itd. Kot že rečeno, se ne obremenjujemo torej iz estetskih razlogov, ampak predvsem iz zdravstvenih!!

O.K.! To sem pa res pozabil. Le jejte, da boste lahko rojevale, saj nas je za vraga vsako leto manj!!!

Draga Maja,.
V mladosti sem bila normalne telesne teže, ko sem šla v službo in se poročila sem pa imela samo 49 kg. Zanosila sem normalno, se v nosečnosti zredila na 82 kg, kar je bilo seveda preveč. Po porodu sem v treh mesecih imela spet normalno telesno težo okoli 55 kg. Sicer sem pa do upokojitve imela vedno problem s suhostjo in ob tem res tudi zdravstvene težave. Ko sem se upokojila se je tudi moja teža povečala na normalo. Največ sem do sedaj imela 62 kg, vendar mi vsak stres in težave takoj vzamejo nekaj kg. Res pa je, da takrat tudi ne morem jesti pa če bi bilo ne vem kaj.

Imam pa eno zadoščenje, nisem predebela, na meni zaenkrat še nič ne “visi”. Se pa rada dosti gibljem, kar mi seveda ob tej teži ni težko.

Manj boš mislila na svojo težo, prej se boš zredila. Predvsem pa poskušaj biti dobre volje in jemlji življenje takšno kot je.

LP

Hvala za odgovor, nana! Ja, saj 49 bi še šlo, a pred kratkim, ko sem imela malo bolj kritično obdobje (nekaj stresa in še bolezen dihal – bronhitis) sem s 44 shujšala na 41,5 – no, to je pa že bil alarm, se mi zdi, in mi noben “Tekač” itd. ne more govoriti, da pa to ni noben problem in da se sekiramo zaradi videza(???)… Ker če si že tako in tako na skrajnem robu nizke teže (kar mi je dejal zdravnik – namreč, da naj pazim, da slučajno ne bi šlo še dol!), je potem problem npr. ob kaki bolezni ali stresu, ko prideš še pod minimum. No, ja, bom poskusila ne preveč mislit na to… 🙂
Lp, Maja