Davek na hišne ljubljenčke
Davek na hišne ljubljenčke je bil eden izmed predlogov v parlamentu
Davek na hišne ljubljenčke je bila ena izmed idej poslanca v slovenskem parlamentu na razpravi pred nekaj dnevi, ki je potekala v okviru druge obravnave za predlog novele zakona o zaščiti živali. Čeprav je šlo zgolj za idejo in ta ni bila sprejeta, je ta vzbudila veliko zanimanja javnosti. Podobni davki v tujini že obstajajo.
Ta ideja se v slovenski javnosti sicer ni pojavila prvič – podobne ideje so se v javnosti pojavljale že leta 2013. Takrat je bila aktualna ideja o davku na pse, s katero so želeli v prvi vrsti disciplinirati del neodgovornih pasjih skrbnikov. Do realizacije takrat ni prišlo, se je pa predlog občasno še vedno pojavljal v javnosti. Največkrat podobne ideje predlagajo župani, ki si davka želijo zaradi onesnaževanja mesta – predvsem zaradi nedoslednosti skrbnikov pri pobiranju pasjih iztrebkov.
Davek na hišne ljubljenčke sicer ni nobena novost. Prvič je bil uveden že v začetku 19. stoletja, in sicer v več nemško govorečih kraljestvih. Takrat so želeli z davkom zmanjšati razširjenost stekline pri psih. Davek na pse je bil pogost tudi v mnogih evropskih državah v večjem časovnem obdobju 20. stoletja, vendar so ga v večini držav ukinili od 70. let prejšnjega stoletja. Ena izmed zadnjih držav, ki je davek umaknila komaj leta 1987 je bilo Združeno Kraljestvo.
Nam najbližji državi, kjer pa še vedno obstaja davek na hišne ljubljenčke (davek na pse) sta Avstrija in Nemčija. Vendar je tudi v teh državah prišlo do vprašanj – kaj so “hišni” ljubljenčki in kaj ne. Kje je mogoče zarisati mejo, saj je veliko tudi lastnikov ne-hišnih ljubljenčkov ali celo lastnikov bolj eksotičnih živali, kot so v teh zakonodajah omenjeni psi in mačke.
Najprej, imamo psa. Absolutno podpiram tak davek. Živali onesnažujejo prostor in s plačilom neke normalne višine davščine bi verjetno bilo manj negodovanja druge strani, ki nima živali. Žival je v vsakem primeru ne samo pravica, temveč tudi dolžnost. Kdor ne zmore dolžnosti, naj razmisli, ali si lahko vzame pravico.
Dalje – me pošteno razhajka, ko vidim družino socialcev, mislim, prav vem, da nihče ne dela, mama je pa v invalidski, imajo pa tri pse, pasemske in vsi mi plačujemo, da oni lahko vlačijo iz kakšne pasje štance vsako leto novega mladiča. V socialno stanovanje, v katerem imajo že itak stroške plačane s strani države. Za pse pa je.
In pa še ena stvar, zavarovalnice bi morale ponujati pakete zavarovanja po normalni ceni, plačilo bi moralo biti obvezno za vse lastnike živali. Zakaj? Ker ko kakšna žival postane predraga, se jih nekateri še vedno hitro znebijo v vreči v kakšno jamo.
Moti me tudi, da nimamo enotnega registra živali po čipih za celo državo. Preprečilo bi marsikatero divje kotenje in nelegalna legla.
Živeli smo marsikje po svetu. V enem izmed krajev bivanja je imela vpogled v register živali v okolju rajonska policija. Prvi teden, ko smo se preselili, so prišli pogledati našega psa in z nami opravili razgovor o varovanju posesti in o zahtevani višini ograje, kar je bil naš strošek. Doživeli smo tudi davek, sicer v malo drugačni obliki, skozi komunalno službo, ker so nam psa prišteli na položnici.
Ne, mene davek, dokler le ta ne bi bil samo izživljanje, temveč z namenom ureditve stanja, niti najmanj ne bi motil.
bi imel posledico, da bi bilo še več psov zavrženih, zapuščenih, skratka davek na škodo psov in drugih domačih živali, sploh v razmerah, ko ljudem primanjkuje denarja zaradi covida. Bolje bi bilo podpirati, da ljudje darujejo več za živali, jim pomagajo, ko so v stiski, mogoče uvesti živalsko prvo pomoč, ne da se dogaja, da živali ležijo več dni povožene na cesti ali da pes na ulici sam tava brez lastnika ali nekje obleži in bi potreboval pomoč pa nihče ni pristojen za take zadeve in ljudje sploh ne vejo koga poklicati.
grhbr, 30.09.2021 ob 06:06
Davek na hišne ljubljenčke je bil eden izmed predlogov v parlamentu
Davek na hišne ljubljenčke je bila ena izmed idej poslanca v slovenskem parlamentu na razpravi pred nekaj dnevi, ki je potekala v okviru druge obravnave za predlog novele zakona o zaščiti živali. Čeprav je šlo zgolj za idejo in ta ni bila sprejeta, je ta vzbudila veliko zanimanja javnosti. Podobni davki v tujini že obstajajo.
Ta ideja se v slovenski javnosti sicer ni pojavila prvič – podobne ideje so se v javnosti pojavljale že leta 2013. Takrat je bila aktualna ideja o davku na pse, s katero so želeli v prvi vrsti disciplinirati del neodgovornih pasjih skrbnikov. Do realizacije takrat ni prišlo, se je pa predlog občasno še vedno pojavljal v javnosti. Največkrat podobne ideje predlagajo župani, ki si davka želijo zaradi onesnaževanja mesta – predvsem zaradi nedoslednosti skrbnikov pri pobiranju pasjih iztrebkov.
Davek na hišne ljubljenčke sicer ni nobena novost. Prvič je bil uveden že v začetku 19. stoletja, in sicer v več nemško govorečih kraljestvih. Takrat so želeli z davkom zmanjšati razširjenost stekline pri psih. Davek na pse je bil pogost tudi v mnogih evropskih državah v večjem časovnem obdobju 20. stoletja, vendar so ga v večini držav ukinili od 70. let prejšnjega stoletja. Ena izmed zadnjih držav, ki je davek umaknila komaj leta 1987 je bilo Združeno Kraljestvo.
Nam najbližji državi, kjer pa še vedno obstaja davek na hišne ljubljenčke (davek na pse) sta Avstrija in Nemčija. Vendar je tudi v teh državah prišlo do vprašanj – kaj so “hišni” ljubljenčki in kaj ne. Kje je mogoče zarisati mejo, saj je veliko tudi lastnikov ne-hišnih ljubljenčkov ali celo lastnikov bolj eksotičnih živali, kot so v teh zakonodajah omenjeni psi in mačke.
Si vedela, da so na Češkem v času Češkoslovaške imeli DAVEK NA MAČKE saj so meščani oboževali mačke, tako da so jih imel meščanske družine po 15 (so imeli pač dovolj denarja za hrano) ponoči pa zaradi mačjih koncertov mesto ni moglo spati?
Ta davek, 01.10.2021 ob 00:59
bi imel posledico, da bi bilo še več psov zavrženih, zapuščenih, skratka davek na škodo psov in drugih domačih živali, sploh v razmerah, ko ljudem primanjkuje denarja zaradi covida. Bolje bi bilo podpirati, da ljudje darujejo več za živali, jim pomagajo, ko so v stiski, mogoče uvesti živalsko prvo pomoč, ne da se dogaja, da živali ležijo več dni povožene na cesti ali da pes na ulici sam tava brez lastnika ali nekje obleži in bi potreboval pomoč pa nihče ni pristojen za take zadeve in ljudje sploh ne vejo koga poklicati.
Ja briga govna za živali! Oni vidijo jih le kot umazanijo in problem in ne kot čuteča bitja zato ker oni niso v resnici čuteča bitja ampak samo govna od ljudi.
Kar bi bilo potrebno narediti, je to, da bi se registriralo živali in bi se tako vedelo gdaj in bilo zapisano gdaj kakšna žival umre in podobno. Tako bi se najbolje zaščitilo živali.
To se bo nekoč naredilo in takrat se bo videlo današno družbo kot zaostalo in tiste, ki danes pišejo zakonodajo in podajajo vse druge predloge razen tega o registru kot kamenodobne budale, kater dosežkov ravno ne rabimo opevati, če že niso bili sposobni zaščititi vseh prebivalcev naše države, tudi živali.
Forum je zaprt za komentiranje.