DARILNA POGODBA
PARTNERKA JE PO DARILNI POGODBI DOBILA V LAST HIŠO IN PARCELO.OVERJENO PRI NOTARJU IN VPISANO V ZEMLJIŠKO KNJIGO.HKRATI JI JE OČE PODPISAL IN OVERIL IZJAVO PO 3.TOČKI 46.čl ZAKONA O DEDOVANJU DA SE DARILO DANO NA PODLAGI DARILNE POGODBE NE VŠTEJE V NUJNI DELEŽ. ZANIMA ME ALI LAHKO BRAT PARTNERKE ZAHTEVA NUJNI DELEŽ ZA HIŠO IN PARCELO. LAHKO JAZ KOT ZUNAJZAKONSKI PARTNER PREKO KUPOPRODAJNE POGODBE KUPIM HIŠO IN KOT LASTNIK ODBIJEM NUJNI DELEŽ BRATU.
Spoštovani!
Določbe o nujnem deležu ostanejo v veljavi tudi v primeru izjave o nevračunanju daril v dedni delež.
V primeru, da s partnerko skleneta prodajno pogodbo, ima njen brat kot nujni dedič še vedno pravico v zapuščinskem postopku uveljavljati nujni delež oziroma vračilo darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, saj vaša partnerka namesto darila razpolaga s kupnino za nepremičnino. Predlagam, da se oglasite pri odvetniku po vaši izbiri, ki bo lahko poiskal rešitev glede na zastavljeni cilj – ob seznanitvi z vsemi relevantnimi okoliščinami.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Kolikor niste razdedinjeni (če se je dedič, ki ima pravico do nujnega deleža s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom, če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše; če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju) oziroma dedno nevredni (kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku; kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti; kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko; kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči;), ste upravičeni do nujnega deleža. Če dedujete po zakonu in veste, da je drug dedič prejel z darilom od zapustnika določeno premoženje, lahko zahtevate, da se vsa taka darila vštejejo v dedni delež dediču, v primeru, da pa je zapustnik razdelil že večino premoženja in je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, lahko zahtevate vrnitev daril v treh letih po zapustnikovi smrti.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Pri nepremičninah se kot osnova za davek šteje 80% posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, kakor je določena nepremičnini v registru nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti. Davčna obveznost nastane na dan sprejema darila. Zavezanec ali zavezanka za plačilo davka je oseba, ki prejme premoženje na podlagi darovanja.
Davčne stopnje so različne za dedne redove in znašajo za:
a) II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci)
+—————–+—————————+
| Od vrednosti € | Znaša davek: |
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
| nad | do | € | | % | | € |
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
| | 10.000| | | 5| | |
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
| 10.000| 50.000| 500|+ | 6| nad| 10.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
| 50.000| 100.000| 2.900|+ | 7| nad| 50.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
|100.000| 200.000| 6.400|+ | 8| nad|100.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
|200.000| 300.000| 14.400|+ | 10| nad|200.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
|300.000| 400.000| 24.400|+ | 12| nad|300.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
|400.000| | 36.400|+ | 14| nad|400.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
b) III. dedni red (dedi in babice)
+—————–+—————————+
| Od vrednosti € | Znaša davek: |
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
| nad | do | € | | % | | € |
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
| | 10.000| | | 8| | |
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
| 10.000| 50.000| 800|+ | 9| nad| 10.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
| 50.000| 100.000| 4.400|+ | 10| nad| 50.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
|100.000| 200.000| 9.400|+ | 11| nad|100.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
|200.000| 300.000| 20.400|+ | 13| nad|200.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
|300.000| 400.000| 33.400|+ | 15| nad|300.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
|400.000| | 48.400|+ | 17| nad|400.000|
+——-+———+——-+–+—+—-+——-+
c) vse druge osebe
+—————–+—————————-+
| Od vrednosti € | Znaša davek: |
+——-+———+——-+—+—+—-+——-+
| nad | do | € | | % | | € |
+——-+———+——-+—+—+—-+——-+
| | 10.000| | | 12| | |
+——-+———+——-+—+—+—-+——-+
| 10.000| 50.000| 1.200| + | 16| nad| 10.000|
+——-+———+——-+—+—+—-+——-+
| 50.000| 100.000| 7.600| + | 20| nad| 50.000|
+——-+———+——-+—+—+—-+——-+
|100.000| 200.000| 17.600| + | 25| nad|100.000|
+——-+———+——-+—+—+—-+——-+
|200.000| 300.000| 42.600| + | 30| nad|200.000|
+——-+———+——-+—+—+—-+——-+
|300.000| 400.000| 72.600| + | 35| nad|300.000|
+——-+———+——-+—+—+—-+——-+
|400.000| |107.600| + | 39| nad|400.000|
+——-+———+——-+—+—+—-+——-+
Plačila davka so oproščeni obdarjenci prvega dednega reda: zakonec, zunajzakonski partner, otroci, vnuki, pravnuki, snaha, zet, pastorki in oseba, ki je z darovalcem živela v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
V skladu z Zakonom o dohodnini je darovalec obdavčen z dohodkom iz kapitala. Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva. Dohodnine se ne plača tudi od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Za sklenitev darilne pogodbe ni potreben notarski zapis. Dovolj je, da so podpisi darovalca na pogodbi (zaradi ZK dovolila) overjeni pri notarju.
S spoštovanjem!
Pozdravljeni,
Z možem in otroci živim v hiši svojih staršev, v ločenem stanovanju, v katerega smo vložili kar nekaj denarja ( popolna izdelava bivalnega prostora). Ker pričakujemo še enega otroka imamo namen še razširiti stanovanje in posledično vložiti še večji vložek. Trenutno je hiša napisana na starše. Imam še sestro s katero se mislim dogovoriti glede izplačila hiše, da bo hiša po smrti mojih staršev pripadala meni ( da ne bi bilo možnosti izpodbijanja nujnih deležev).
Del izplačila bi sestri izplačala sedaj, del po smrti staršev.
Zanima me, kakšno pogodbo je najbolje v tem primeru napisati. Ali je darilna pogodba z aneksom o izplačilu deleža sestri dovolj, da nepremičnina ostane po smrti staršev le v moji lasti? Ali je kljub temu upravičena do nujnega deleža? Ali je bolje narediti kakšno drugo pogodbo?
Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem.
Spoštovani!
V vašem primeru predlagamo preužitno pogodbo, pri kateri lastnik hiše postanete takoj, vaša sestra pa ne more uveljavljati nujnega deleža. S pogodbo o preužitku se namreč ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.
Kolikor ste ji vseeno pripravljeni izplačati nujni delež, pa o tem sestavite pogodbo, katero overite pri notarju.
S spoštovanjem!
Spoštovani,
Če je prikrajšan nujni delež se darila vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež.
S spoštovanjem!
Pozdravljeni!
Z darilno pogodbo sem dobila stanovanje od mame in je tudi vpisana v zemljiško knjigo name. Mama je dložna plačati sodišču in tožniku veliko vsoto denarja,vendar ima zelo nizko pokojnino.,drugega imetja pa tudi nima. Zanima me,če lahko sodni izterjevalci zahtevajo od nas otrok stanovanje ali kako premičnino in kaj se zgodi,če dolga ne plača? Hvala in lep pozdrav! Analiza
Spoštovani,
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana; glej 255. do 260. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01) je ena od pomembnih upnikovih pravic, ki zavaruje njegov položaj proti dolžniku. Dolžnik lahko namreč s prostim razpolaganjem s svojim premoženjem prizadene upnikovo pravico, da bi poplačal svojo terjatev, ki jo ima proti dolžniku. Pravni red zato varuje upnika, da lahko ob v zakonu določenih pogojih poseže v pravno razmerje, sklenjeno med dolžnikom in njegovim pogodbenikom, za upnika torej tretjim. S takim posegom naj bi si upnik zavaroval svoj položaj, ki ga je imel pred dolžnikovim razpolaganjem, in si tako zavaroval poplačilo svoje terjatve. Izpodbojni zahtevek učinkuje le inter partes, njegova posledica pa je, da se lahko upnik, ki se na izpodbijanje sklicuje, poplača tudi iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo ali ga je tej osebi naklonil. Izpodbojna tožba se lahko vloži v treh letih. Rok se šteje od dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, oziroma od dneva, ko bi bilo treba opraviti opuščeno dejanje.
S spoštovanjem!
Spoštovani,
V primeru darilne pogodbe Zakon o davku na dediščine in darila brata šteje v drugi dedni red, zato je zavezan k plačilu davka. Sama davčna stopnja in posledično znesek davka je odvisen od vrednosti podarjenega premoženja.
Davčna osnova znaša 80% posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, kakor je določena nepremičnini v registru nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti.
Davčna stopnja pa je odvisna od same davčne osnove in znaša najmanj 5%.
Pri prodaji nepremičnine znaša davek na promet nepremičnin 2%.
S spoštovanjem!
Forum je zaprt za komentiranje.