DARILNA POGODBA IN NOV ZAKONEC

Pozdravljeni,
oče bi nama s sestro rad podaril stanovanje v katerem sicer živita z drugo ženo, s tem da bi onadva do smrti ostala v njem. Stanovanje je bilo pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, poleg tega ima njegova sedanja žena svoje stanovanje, ki ga oddaja v najem.
Zanima me, če potrebuje za to privoljenje sedanje žene oz. ali lahko ona kakorkoli izpodbija darilno oz. izročilno (v čem je razlika, če sploh je) pogodbo?
Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Spoštovani!

Kolikor je bilo stanovanje pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, to ne spada v skupno premoženje in njegova sedanja žena pogodbe ne more izpodbijati. Darilno pogodbo lahko izpodbija le darovalec, če bi po sklenitvi pogodbe prišel v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje ali zaradi hude nehvaležnosti.
Do zapletov lahko pride le v primeru dedovanja. Če bi očetova žena zahtevala nujni delež bi bil ta prikrajšan (njen nujni delež bi znašal 1/6 stanovanja), se lahko darilo vrne, kolikor je treba, da se dopolni njen nujni delež.
Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Veljavna je le, kolikor se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (pri darilni pogodbi tega pogoja ni, zadostuje, da je v pisni obliki, notarsko overjeno pa mora biti zemljiškoknjižno dovolilo). Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje. Do zapletov lahko ponovno pride v primeru, če bi očetova žena ob dedovanju zahtevala nujni delež. V tem primeru se isti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darila.
Izročitelj sam lahko izročilno pogodbo prekliče le zaradi nehvaležnosti (drugače kot pri darilni pogodbi).

V vašem primeru bi bila za popolno varstvo vaše pravice primernejša izročilna pogodba. Rešitev v tem primeru bi bila, da ob sklenitvi izročilne pogodbe, kot stranka nastopa tudi žena vašega očeta (kljub temu, da ne prejme premoženja) in sicer tako, da izjavi, da se s pogodbo strinja. V tem primeru ob dedovanju ne bi mogla zahtevati nujnega deleža.

S spoštovanjem!