darilna ali kupoprodajna pogodba?

Pozdravljeni!

Moževa teta je lastnica 1/18 zemljišča.Sedaj se je odločila,da bi ta delež prepisala na mojega moža,pa me zanima,katero pogodbo ne morejo izpodbijati dediči ter kakšen davek se plača pri kateri pogodbi in ostali stroški?
Kako je s pogodbo? Kdo jo sestavi-če se prav zasledila,jo notar?
Kako je z vpisom v zemljiško knjigo?
Hvala za vaš odgovor

Spoštovani!

V vašem primeru je najprimerneje prenos lastninske pravice opraviti s prodajno pogodbo – pri tem pa ne smete pozabiti na zakonito predkupno pravico vseh solastnikov nepremičnine (ta bi v primeru darila odpadla, bi pa bila taka pogodba izpodbojna s strani dedičev vaše tete v primeru prikrajšanja pri nujnih deležih) in na ustrezne upravne postopke, v kolikor gre za kmetijsko ali gozdno zemljišče . V tem primeru se plača davek v višini 2 %. Pogodbo lahko sestavite sami ali odvetnik ali notar. V kolikor jo boste sestavljali sami, morate paziti, da bo vsebovala vse podatke, ki so relevantni za vpis v ZK. Vpis v zemljiško knjigo uredite pri notarju, kjer morata prodajalec in kupec overiti svoj podpis.

Lep pozdrav!

Pozdravljeni!

Obračam se na vas za nasvet in sicer:

Moj oče ima že vrsto let dolgove v vrednosti 8000 eur ki si jih je nabral v nekaj letih. Zaradi teh dolgov je dobil sedem plomb na svojo nepremičnino ki jo ima v lasti. Nepremičnina je vredna 30.000 uer. Sedaj je prišlo tako daleč da je treba ta dolg takoj poravnati, v nasprotnem primeru gre parcela na javno dražbo oz v prodajo na sodišču. Ker oče ni zmožen plačati tega dolga, sem jaz pripravljena v celoti to plačati sama. Imam tudi brata ki pa pravi da nima nobenega interesa na to zemljo in da se ji popolnoma odpove in da se med nama z očetom lahko naredi darilna pogodba in sicer pod pogojem da podpišem papir da sem do smrti skrbnica za svojega očeta. Sedaj me zanima, ali lahko brat ta pogoj zahteva in kar je najbolj pomembno ali lahko meni oče napiše darilno pogodbo brez soglasja brata da se zemlji odpove. Ali lahko brat čez 20 let zahteva nujni delež čeprav bom jaz to dobila preko darilne pogodbe, saj v zameno moram poravnati njegov celoten dolg??? Ali je mogoče bolj pametno da se med nama z očetom naredi kupoprodajna pogodba? Ali tudi v tem primeru potrebujem soglasje brata? In še zadnje kar me zanima, ali sem po zakonu samo jaz in ne tudi brat dolžna skrbeti za očeta (dom za ostarele, denarna pomoč) ker mi je podaril ti nepremičnino ali pa celo prodal???

LEP POZDRAV

Spoštovani:

predlagamo, da skleneta kupoprodajno pogodbo, v kateri ni nobenih pogojev – morda dogovorita le pravico stvarnega bremena dosmrtnega bivanja za vašega očeta, v kolikor vaš oče živi v predmetni nepremičnini. Soglasja vašega brata za to ne potrebujete, prav tako vaš brat nima nobene pravice zahtevati, da ste dolžni za vašega očeta skrbeti do smrti. Za starša sta dolžna poskrbeti oba, v skladu z določili ZZZDR in ne glede na sklenjeno prodajno pogodbo – pri določanju višine prispevka posameznika pa CSD upošteva kriterije po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih.

Lepo pozdravljeni!

Pozdravljeni,
prosila bi vas za nasvet glede prepisa stanovanja svojih staršev. Stanovanje, ki bi nekaj let nazaj že moralo biti v naši lasti, saj je s podjetjem v katerem je delal, oče podpisal pogodbo, po kateri bi moral dobiti stanovanje, namesto višje plače, nakar je podjetje šlo v stečaj, stanovanje pa v last banke. Takrat (v izogib deložaciji), je odvetnik svetoval očetu, da je najbolje, če se dogovori z banko za kredit in pač odplačuje stanovanje od začetka, vendar da ne more on biti lastnik, saj kot državljan Hrvaške, ne more biti lastnik nepremičnine v Sloveniji. Zato je takrat stanovanje pisano na družinsko prijateljico in je ona zavedena kot lastnica, kredit pa je na banki pisan na mojega očeta, in ga že cel čas odplačuje on. Zdaj bi radi prepisali stanovanje na očeta in me zanima kako bi to izvedli, da bo najceneje glede davkov. Ali lahko napišemo kupoprodajno pogodbo, v kateri bo vrednost stanovanja, kot ga je ocenila banka (in v višini kredita), ter na to ceno plačamo 2% davek? Z lastnico pa podpišemo pogodbo, da prevzemamo celoten kredit in da ona ne bo zahtevala denarja (s čemer se ona strinja)? Tako tudi ne bo dobička pri prodaji in davka na dobiček, ki bi se štel njej v dohodnino? Ne želimo namreč, da bi ona imela kakršne koli dodatne stroške glede prepisa. Najlepša hvala za odgovore!

Spoštovani,
prosila bi vas za nasvet glede prepisa stanovanja svojih staršev. Stanovanje, ki bi nekaj let nazaj že moralo biti v naši lasti, saj je s podjetjem v katerem je delal, oče podpisal pogodbo, po kateri bi moral dobiti stanovanje, namesto višje plače, nakar je podjetje šlo v stečaj, stanovanje pa v last banke. Takrat (v izogib deložaciji), je odvetnik svetoval očetu, da je najbolje, če se dogovori z banko za kredit in pač odplačuje stanovanje od začetka, vendar da ne more on biti lastnik, saj kot državljan Hrvaške, ne more biti lastnik nepremičnine v Sloveniji. Zato je takrat stanovanje pisano na družinsko prijateljico in je ona zavedena kot lastnica, kredit pa je na banki pisan na mojega očeta, in ga že cel čas odplačuje on. Zdaj bi radi prepisali stanovanje na očeta in me zanima kako bi to izvedli, da bo najceneje glede davkov. Ali lahko napišemo kupoprodajno pogodbo, v kateri bo vrednost stanovanja, kot ga je ocenila banka (in v višini kredita), ter na to ceno plačamo 2% davek? Z lastnico pa podpišemo pogodbo, da prevzemamo celoten kredit in da ona ne bo zahtevala denarja (s čemer se ona strinja)? Tako tudi ne bo dobička pri prodaji in davka na dobiček, ki bi se štel njej v dohodnino? Ne želimo namreč, da bi ona imela kakršne koli dodatne stroške glede prepisa. Najlepša hvala za odgovore!

Spoštovani,

Osnova za davek (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) je prodajna cena nepremičnine.
Če je prodajna cena iz prejšnjega odstavka nižja od posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin za več kot 20%, je davčna osnova 80% posplošene tržne vrednosti te nepremičnine.
Ne glede na prejšnji odstavek ima davčni zavezanec do poteka roka za pritožbo pravico zahtevati, da se namesto posplošene tržne vrednosti nepremičnine kot davčna osnova upošteva ocenjena posamična tržna vrednost nepremičnine. V tem primeru stroške cenitve nepremičnine nosi zavezanec.
Predlagamo vam, da se na DURS pozanimate ali bi v vašem primeru veljala tudi cenitev, ki jo je dala izdelati banka (če seveda s to cenitvijo sploh razpolagate).

Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Za nabavno vrednost kapitala se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Za vrednost kapitala ob odsvojitvi se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi.

Vi pa lahko kot vrednost v prodajni pogodbi navedete enako vrednost, tako dobička namreč ni.

S spoštovanjem!