dajanje bombonov otrokom
men je bilo kot otroku še v času jugoslavije ful zanimivo če mi je npr. kakšen Nemec na morju v campu dal kakšno njihovo slakarijo…tak fin občutek, nekaj novega, zanimivega, nekaj kar pri nas ne prodajajo….in zarad tega nisem začel izsiljevat vse ostale nemce, jih turistično nategovat…itd…
z enim nemcem sem se celo zmenil, da mi je dajal prazne piksne piva, ki jih je imel s sabo…(ker sem pač piksne zbiru)…in te piksne mam še vedno doma, nekje zaprašene, spravljene, ampak ok….
tisti, ki pa se s tem ne strinjate pa ubistvu od domačinov “zahtevate”, da se taktat ko ste vi tam vsi obnašajo kot da vas ni, da delajo kar normalno delajo, da boste vi zadovoljili svoje “popotniške” zahteve, pričakovanja… in men se pa ravno to zdi egoizem, dvignjen ego, kot da ste prišli med živalsko pleme katerega hočete na čim bolj avtentičen način spoznati….itd…del turizma je tudi nategovanje turistov, ozrioma rekla famoznih turistov kot so :” don’t give me the turist price” in take fore. In če je za to krivo dajanje bonbonov otrokom, potem pa res ne vem….
Tvoj pristop je črno-bel in preveč posplošen. Kot popotnik bi lahko ugotovil, da ta recept ne velja povsod.
Vzemimo muslimane in njihovo mentaliteto. Pri njih je simbolično darilce vprašanje dobrega obnašanja in odpira pot do srca. Pa ne darilce kot tako, temveč gesta. Tako pač je. V nekaterih deželah otroci pač mečejo kamenje, nezavedajoč, da s tem ogrožajo voznika, še posebno motorista. Bolj jih ignoriraš rajši mečejo kamenje! Ti povem recept – ustaviš pri gruči, podaš roko največjemu ali najstarejšemu, daš kakšen kuli in greš lepo naprej – deluje!!!! Če bi uveljavljal tvojo ideologijo, nevplivanja na različne kulture in kvarjenja otrok, bi velikokrat ostal z razbitim vetrobranom ali glavo. Zasleduješ lepe ideale, le da jih je težko implementirati v realno življenje, ker življenje ni potica in idealiziranje je neproduktivno! Vlak ne mešanja kultur in vplivanja ene na drugo, je že zdavnaj mimo – globalizacija nas že dolgo na to opozarja. In smo ponovno pri novi dilemi – je to dobro ali slabo? Kaj ko bi se namesto črno-bele ocene odločili za kakšno sivo nianso in rekli – za nekaj je dobro za nekaj pa ne!
Vidim, da kar vztrajaš pri svojem idealiziranju sveta. Ne vem koliko sveta si prepotoval, a verjetno nisi srečeval res prvinskih ljudi in plemen. Če si, potem si prav gotovo ugotovil, da imajo ti “primitivni” ljudje izredno izostren občutek, kašne valove mu prišlek pošilja! Če pristopaš tem ljudem dobronamerno in s spoštovanjem, boš to dobil tudi nazaj. Popotnik se mora zavedati, da je domačin vedno v prednosti, pa če tudi je nepismen – on živi tam že celo življenje in pozna sceno, ti pa si samo gost na tujem! In če je simbolično darilce bljižnica do zbližanja – zakaj pa ne, še posebno če to spada v lokalno folkloro! Če obdarovanje meriš po zahodnjaško – materijalno ti bom moral celo pritrditi, da imaš prav! A v drugačnem svetu se to največkrat jemlje kot gesta zbljiževanja. Ocenjevati svet z našimi vatli je neproduktivno!
Verjetno obsojaš še marsikaj, kar je globalizacija v svetu naredila slabega. Poskusi na drugo stran tehtnice postaviti protiutež, kar je naredila dobrega in boš videl, kje se bo tehtnica umirila?
Zagotovo pa imaš prav, da se domačini vedno najbolj skvarijo tam, kjer je veliko turizma. A v tem primeru govorimo o turistih, ki jih natovorijo v klimatizirano letalo, potem v klimatiziran avtobus in od tam spustijo med domačine in to v času nekaj deset ur. Seveda večina nima niti pojma, kam in med kašne ljudi je prišla. V 10 urah težko naredijo preklop in še vedno razmišljajo materialistično in seveda to prenašajo na okolico in domačine! Tudi sam sem bil vodič turistov in primer gospe v avtobusu 45 turistov, ki še 9. dan ni verjela, da je v Turčiji – saj je ta vendar umazana in revna ona pa umazanije in revščine ne vidi, je tipičen primer takšnega obnašanja!
Se kar strinjam s tabo. Sicer se mi pa zdi, da je še najbolj vzvišeno in smešno sebe postaviti v neko desetmilijonsko indijsko mesto in tam paziti, da ne bi koga pokvaril, da bi tam ohranjal kulturno dediščino, jih učil loviti ribe, nikomur nič dal in se vesel vrnil domov, češ, res sem pravi popotnik, četudi brez duše.
Moralisti, gre samo za dejanje, a daš ali pa ne. In kdor hitro da, dvakrat da. Torej, vsak po svoje, sam akt dajanja bonbončkov pač ne more določati popotništva, turističnosti ali še kaj hujšega.
Bog pomagaj. Zato naj živijo tudi bonbončki.
Avtor: doza
Datum: 06-06-05 11:49
v 2 postih ne vidim nobenega zaključka….strinjam pa se s tistim “za nekaj je dobro za nekaj pa ne!
“. ne vem pa kako je lahko debata o talanju bonbonov povezana z idealiziranjem sveta?
prvinske ljudi in plemena sem srečeval, ne vem katera plemena so to zate. v afriki jih skorajda ni.
……………………………………….
Etiopija omo in mago national park je kraj kjer v afriki lahko srečaš prvinske ljudi in plemena, ki jih je turizem pokvaril tako da za fotografije želijo denar ali druge njim uporabne stvari…
dc
no sej, in zaradi tega zame to ni več pravi tribe, hodijo okol v kavbojkah, potem se pa za turiste preoblečejo….tudi tista plemena, ki hodijo na lov s puškam zame niso interesantni…drugače pa afriških itak ne poznam veliko….hvala bogu so vsaj še v taki obliki ostala vsa ta plemena, no ampak to je že mal off topic….
Forum je zaprt za komentiranje.