Da Vincijeva sifra
Janis, rigaš bedarije! Prej bi bilo pravilneje ravno obratno, v vsakem romanu je vedno in nekaj resničnega.
Pri Da Vincijevi kodi pa so o zadevah, ki se nanašajo na krščanstvo, napisane številne knjige. Veliko je resničnega, kolikor je to sploh mogoče z zagotovostjo reči. Mimogrede, da Vincijevo šifro bi bilo nepravično ožigosati za vrhunski roman.
če pustimo ob strani klasike, je zame vrhunski roman recimo Beli zobje od Zadie Smith. Da Vincijevo šifro pa od navadne kriminalke, kakršnih se piše na tone (in potem po njih snema klišejske holivudske filme), loči le provokativna in dobro napletena zgodba (krščanstvo, sveti gral, Da Vinci…). Drugače pa – tisti, ki veliko berete kriminalke – ali vas ne moti, da so vse narejene kot po nekem modelu: imamo umor, pogumnega junaka, ki se upre vsem po vrsti pri razreševanju umora in iskanju pravice (ves čas se zdi, da je on bad guy, ampak na koncu se izkaže, da je v resnici good guy), potem so tu še tisti, ki ga preganjajo (policija, CIA, FBI, karkoli) in pa ena blazno lepa, blond in oblinasta jedrska znanstvenica. Zmaga seveda naš pogumni junak in z kvantno fizičarko 🙂 odjaha v sončni zahod.
dejte noooo…;)
ja, indijanka, kaj pa misliš – gre za klasičen vzorec boja dobrega in zla. po vsem hudem, kar se dogaja v zgodbi, ko slo zmaguje na vseh frontah, pride do preobrata, dobro zmaga. in junak, ki se bori na strani dobrega si vendar zasluži nagrado. samo ne vem, kako si se spomnila ravno na jedrsko znanstvenico ; ). boš danes gledala mirovnika?
in mimogrede, tudi jaz se strinjam da Šifra ni ne vem kaj. pa še konec je nekam na hitro spackan skupaj. edina stvar, ki se me kolikor toliko dojmila, je bilo tisto število Fi.
Ojla!
Sem nekje v 3/4 -šifre in sem precej not padla. Po mojem je odvisno kako ti je všeč ta knjiga predvsem od tega koliko imaš informacij o temah že od prej in kakšen pripadnik ali pa nepripadnik cerkve si. Če jo bereš le kot roman res ni ne vem kaj, pač lepo berljiva in prepletena. Če pa želiš izvedeti več in se v posamezne razlage pentagramov, srednjeveških inkvizicij, raznih fi-jev, da Vincijeve umetnosti in imaš še precej znanja umetnostne zgodovine, no ja-to zadnje ni nujno potrebno; če pristopiš na tak način k tej knjigi potem lahko dobiš mnogo odgovorov in dokazanih resnic. Tako kot v vsaki knjigi. Seveda če se ti zdi da Vinci en navaden homič, pa o krščanstvu eno samo nakladanje, potem je to le ena od prebranih knjig. Pa lep dan!
Hja, naplet in razplet same zgodbe mi ni nič posebnega, precej enostavna kriminalka (kot kriminalke sem brala že boljše). Všeč mi pa je tisto, kar pove o zgodovini, umetnosti, simbolih, kako je hudič sploh dobil roge itd. Verjamem, da je dosti knjig o tem že napisanih, tu je bolj narejen skupek in podan na ameriško preprost način, dostopen širšim množicam ljudi in predvsem zelo razumljivo napisana zadeva. Konec nejasen? Ne vem no, samo meni se ni zdel. Bolj mi je bilo zanimivo brati tiste stvari s koreninami v preteklosti in zakaj jih danes interpretiramo kakor pač jih.
In ne nazadnje ena moja izkušnja… ko sem bila stara okoli 6 let, neobremenjen otrok in sva z očetom pregledovala knjige s slikami, sem omenila ravno pri Zadnji večerji, da je tisto zraven Jezusa ženska. Seveda sem bila kaj hitro popravljena, da gre za 12 apostolov in da to ni mogoče. :)))