da vam povem kako je bedno biti bogat
ker vem, da bi vsi radi imeli veliko denarja pa bili bogati. vam povem koliko je moje življenje bedno čeprav imam denarja veliko. imam hišo veliko, vendar vila ravno ni, dober avto višje cenovne klase, svoje podjetje, imam prijatelje prave in ”prijatelje” navidezne, sem samska in brez otrok. ampak kaj mi vse to pomaga in denar, če se pa počutim osamljeno takoj, ko sem 10 minut sama, zvečer in ob vikendih je pa še huje vse to pa me začne še tesnoba se lotevati, ker sem samska in nimam nikogar ob sebi, da o poletju in ostalih dopustih niti ne govorim, kamorkoli grem grem sama.
Verjetno nisem tako bogata kot ti, imam dobro plačo in dobro shajam: imam svoj avto, svojo hišo, marsikaj si privoščim …
Sem samska kot ti – sicer ločena. Danes zvečer sama – kot običajno, ampak ne osamljena težko razumem kako si ne morete najti neko delo, zabavo, da bi se bolje počutila – ??? !!! . To nima veze z denarjem, z njim je le veliko veliko lažje. Zato si ne želi biti še brez denarja. Ali še slabše – biti z nekom, s katerim bi dala čez en sam križ.
V danem trenutku je vse tako kot mora biti. Sprejmi izziv in uživaj to obdobje. Brez skrbi, da bo enkrat prišel … ta tvoj princ.
Ali misliš, da revni niso osamljeni? Del revščine je tudi socialna izoliranost. Neredko socialna stiska sproži depresivno razpoloženje, ki vodi v apatijo in izgubo soc. stikov. Reven človek ima običajno tudi slabšo samopodobo, sram ga je revščine, ima občutek nesposobnosti (v teh časih velikokrat neupravičene) in se zato umika v osamo. Glej, ti imaš veliko večjo možnost najti družbo, ker se zdaj lahko zapelješ kamorkoli in si privoščiš, kar te veseli in tam spoznaš zanimive ljudi. Sicer zna bit, da se jih bo nekaj nalepilo nate zaradi keša, a nekaj zaradi tebe. Mnogim to ni dano.
Sicer pa kot je nevemkdo približno rekel: bolje je jokat v mercedesu kot na biciklu.
Rada opazujem ljudi in ugotovila sem, da lahko približno ocenim notranje zadovoljstvo ljudi oziroma neke sorte zmožnost za srečnost. To je res ene sorte talent, da znaš biti pozitivec in s tem privlačiš druge ljudi. Zanimivo, da denar pri tem niti nima take vloge kot mu jo pogosto pripisujemo. Če si notranje miren in zadovoljen, hvaležen za to kar imaš lahko upaš na kakšen košček sreče čeprav si reven ali bogat, debel ali suh, bolan ali zdrav, samski ali s celo familijo na vsakem koraku.
Za avtorico verjamem, da si je sama izbrala svoj način življenja in ravno tako ga lahko tudi sama spremeni saj očitno ima pogoje za izbiro.
Veš Borat, težko bi se strinjal s teboj.
imel sem sodelavca, lep moški takrat izredno bogat (delnice). Vendar osamljen nenormalno, tako da je naraje bil na šihtu. Večkrat mi je zaupal svojo stisko, kazal slike lepih žensk s tel številkami, in se pred menoj spraševal kaj naj z njimi, ker itak vse hočejo denar. Končal je tako, da se je nažrl tablet in alkohola.
Nekoč sem prijateljeval z zelo lepo žensko, dohtarco, violinistko,…. Ni da ni… Enkrat je prišla iz nočnega dežuranja in sem vprašal kako je bilo. Pa pove da se je eno dekle (najstnica) obesilo, medtem ko sta šla starša v gledališče. Ona pač je morala službeno ugotoviti smrt. Na moje prašanje kako ona to doživlja, mi je odgovorila da super, ker se je rešila trpljenja. Kasneje mi je tudi priznala, da je šla izpit za motor delati samo zato, da bo lahko naredila samomor na določen način.
In še mnoge druge osebne zgodbe so mi bile zaupane, čeprav jih je včasih težko nositi….
spodaj sem enega jamrača nakuril… Avtorico te teme pa ne doživljam kot jamračico(se ne da nič naredit), temveč kot iskalko izhoda. In za take mi ni škoda časa. Bi ji pa nasprotno od tebe svetoval, naj svojo bogatijo začne iskati znotraj sebe. Zunanji dejavniki (sploh materijalni) tukaj sploh niso pomembni, še več, menim da so celo ovira. Tej osebi v bistvu manjka samozavest, da bi si sploh lahko ustvarila lastno dobro samopodobo. Še prej pa bo morala popucat odnose iz izvorne družine in morebitne pretekle partnerske. Predvidevam da ji prav tukaj ni uspelo, in se je po LNO vrgla v posel ter tam uspela, kar pa je v bistvu prevara samega sebe… Današnji njen prispevek doživljam kot neke vrste priznanje samoprevare, kar je pa pogoj, da sploh lahko začne iskati rešitev iz te situacije.
Če je kaj res kar sem napisal, je na dobri poti da nekoč najde svojo srečo. Pazi, SREČO! ne bogatstvo…
To sploh ni res, da je del revščine tudi socialna izoliranost. Jaz sem socialno izloirana čeprav imam denar. Tudi jaz se umikam v osamo, nisem pretirano družaben človek, se bolj zase držim in v družbi nikoli ne izstopam sem raje bolj tiho, kot da na ves glas govorim. Ven pa tudi ne hodim rada, ker nimam nekoga da bi šla skupaj kam na izlet, ampak če grem grem vedno sama. In ta samota me že počasi dela depresivno pa v bajti biti sam je tudi mučno, ker je ves čas tišina nobenega človeškega glasu razen tv in radio. Materialne dobrine pa mi pri tem bolj malo pomagajo.
enostavno pomeni, da ne znaš biti s seboj
to se da naučiti in tvoj problem bo rešen 🙂
če boš želela poiskati rešitev, evo, tu je ena možnost: http://www.besedemiru.net/
srečno in lepo bodi!
Pozdravljena osamljena ženska če se kadarkoli in o čemerkoli želiš pogovarjati
me kontaktiraj na zelenadolina7@gmail.com
Meni se zdi majhen kužek idealna varianta za oditi z doma brez problema. Spoznaš super ljudi, ki hitijo vsak na svoj konec, niso vsiljivi in spregovoriš par besed…
Druga varianta pa je, da se nekam včlaniš. Meni je prav žal, da se ne morem včlaniti na koncertni abonma v CD ali NG. Brez problema greš lahko sama tja.
Tudi izleti z avtobusom niso slabi. Prav uživam ob pogledu na čudovite Firence naprimer.
Pri dejstvu, da je nekdo bogat, se ljudje bojijo, kako ti bodo parirali, ko bodo na vrsti za častit, zato se raje sploh ne spuščajo v takšno druženje.
Še nekaj sem ugotovila: za nikogar se ne razdajaš in ti srce ne bije in imaš skrb za kakšno živo bitje (kar se seveda lahko spremeni).Če imaš dosti vsega, se niti ne domisliš česa novega niti ne stremiš k cilju.
Sem imela prijateljico, čudovito, kot sonček, vendar mi ni bilo jasno, zakaj jo vsak zapusti. Potem sem srečala enega od njenih staršev in mi je bilo takoj jasno – takšnega hladu v duši in praznega pogleda ne pozabiš.
jaz pa menim, da je taka varianta le še en na dolgi rok neuspeli poizkus bežanja od sebe. v naši družbi so običajni načini še izobraževanje, razni …..izm-i (tudi +konotirani), virtuala, hazard, droge,…….
Človek najde mir le v sebi… Osebna stiska pa je le prijateljica človeku, ki mu skuša dopovedati da nekaj narobe dela…
Šele ko človek najde lastni mir, ga lahko deli, in takega človeka ljudje ne zapuščajo…
enostavno pomeni, da ne znaš biti s seboj
to se da naučiti in tvoj problem bo rešen 🙂
če boš želela poiskati rešitev, evo, tu je ena možnost: http://www.besedemiru.net/
srečno in lepo bodi![/quote]
Ne pametuj če ne veš, kako je. Eno je biti občasno sam, drugo pa biti sam oz. osamljen dneve, tedne, mesece,….mogoče celo leta. Biti sam pomeni da nimaš nikogar, ki ti stoji ob strani, da mu zaupaš, ga imaš rad in on tebe prav tako, ne pa da fizično ni drugih oseb ob tebi. Včasih je človek lahko obdan z množico ljudi, pa vseeno hudo sam. In če to traja in traja, pusti posledice. Vsak zna kdaj biti s seboj, biti predolgo, mogoče vse življenje samo sam s seboj, tega pa ne zna nihče in se ne da naučiti.
Borat, tebe bi bilo potrebno klonirati. Si razgledan, ali se vsaj trudis, da bi bil, razmisljas trezno, objektivno, svoje mnenje poves asertivno, a nikoli napadalno ali zaljivo; skratka, vsakic, ko se oglasis, dvignes nivo tega foruma.
Za povrh se pa obicajno, a ne vedno, strinjam s teboj. Se pa vsekakor strinjam s tem postom.
enostavno pomeni, da ne znaš biti s seboj
to se da naučiti in tvoj problem bo rešen 🙂
če boš želela poiskati rešitev, evo, tu je ena možnost: http://www.besedemiru.net/
srečno in lepo bodi![/quote]
Ne pametuj če ne veš, kako je. Eno je biti občasno sam, drugo pa biti sam oz. osamljen dneve, tedne, mesece,….mogoče celo leta. Biti sam pomeni da nimaš nikogar, ki ti stoji ob strani, da mu zaupaš, ga imaš rad in on tebe prav tako, ne pa da fizično ni drugih oseb ob tebi. Včasih je človek lahko obdan z množico ljudi, pa vseeno hudo sam. In če to traja in traja, pusti posledice. Vsak zna kdaj biti s seboj, biti predolgo, mogoče vse življenje samo sam s seboj, tega pa ne zna nihče in se ne da naučiti.[/quote]
ja, pa zna, cela množica to zna
in se DA naučiti, zelo preprosto je
p.s.
tko fajn je s teboj pametovat, saj samo ti veš, kako je 😉
En primer otroka:
Otrok edinec, ki živi v Slo. s starši seveda, ki niso bogati, morajo pa delat vsak dan, da pokrijejo vse račune, ki jih imajo na mesec. Posledično je otrok dosti sam torej osamljen. No ta otrok ima v eni od republik bivše Juge tri sestrične, ki so si sestre in živijo napram temu otroku, ki je edinec v veliki revščini, saj jim na vsake 2 meseca izklopijo elektriko, ker nimajo za plačilo položnic. Ko starši zberejo za štrom, da ga plačajo se slišijo in vidijo po skaypu…. Če bi otrok edinec imel priložnost izbiranja med življenjem v toplem domu z vsemi dobrinami sicer negativnimi (interent, tv, mobi) in tistim kjer občasno ni vsega tega bi vseeno tistega za oko bolj bednega izbral….na oko seveda….
Krog ljudi v kateri si zaželjen in se imaš fajn te napolni z energijo in ugodnim počutjem, zato tam nekdo, ki gor nabija kao obrni se v sebe itd…. buče prodaja, niso vsi ljudje taki, da se neki obračajo v sebe in ne vem koga še….. ti se preprosto v tem trenutku osamljena počutiš kljub tvojemu bogatstvu in edino ok. ti bi bilo, če si bi našla družbo, ki si jo želiš…… ali bolje….. j e b e š bogatstvo brez duše…..kot si navsezadnej tudi sama ugotovila.
Borat, tebe bi bilo potrebno klonirati. Si razgledan, ali se vsaj trudis, da bi bil, razmisljas trezno, objektivno, svoje mnenje poves asertivno, a nikoli napadalno ali zaljivo; skratka, vsakic, ko se oglasis, dvignes nivo tega foruma.
Za povrh se pa obicajno, a ne vedno, strinjam s teboj. Se pa vsekakor strinjam s tem postom.[/quote]
Že drugič danes mi je Borat prihranil pisanje – hvala! In tudi sama sem mnenje, da je fant glas razuma na tem forumu. Škoda le, ker se zadnje čase malo bolj poredko oglaša….
enostavno pomeni, da ne znaš biti s seboj
to se da naučiti in tvoj problem bo rešen 🙂
če boš želela poiskati rešitev, evo, tu je ena možnost: http://www.besedemiru.net/
srečno in lepo bodi![/quote]
Ne pametuj če ne veš, kako je. Eno je biti občasno sam, drugo pa biti sam oz. osamljen dneve, tedne, mesece,….mogoče celo leta. Biti sam pomeni da nimaš nikogar, ki ti stoji ob strani, da mu zaupaš, ga imaš rad in on tebe prav tako, ne pa da fizično ni drugih oseb ob tebi. Včasih je človek lahko obdan z množico ljudi, pa vseeno hudo sam. In če to traja in traja, pusti posledice. Vsak zna kdaj biti s seboj, biti predolgo, mogoče vse življenje samo sam s seboj, tega pa ne zna nihče in se ne da naučiti.[/quote]
No hvala, vsaj nekdo me razume, kako je biti sam oziroma osamljen. Ja tudi če je okoli mene 100 ljudi se včasih vseeno počutim osamljena. Eno je biti nekaj ur sam, drugo pa je biti tedne in mesece sam s seboj.
Kakšno domačo žival bi z veseljem imela vendar trenutno je tako, da jo ne morem imeti, ker nebi imela časa skrbeti zanjo. Sem večkrat po cel dan odsotna od doma ali pa pridem pozno pa na službenih sem včasih tudi po dva tedna skupaj. Da bi pa naprimer starši skrbeli za domačo žival pa bolj težko, ker živijo kar precej stran od mene.
Hobije imam, da se zamotim z njimi za nekaj časa. Kultura meni osebno ravno ne paše, pa še to bi hitro začela druge stvari razmišljati med predstavo v gledališču in podobno. Pri meni pridejo vpoštev tisti hobiji, kjer nekaj ”fizično” delaš in nimaš časa z glavo razmišljati o neumnostih.
Avtorica, osamljena med ljudmi se počutiš zaradi tega, ker te ljudje razočarajo, ker te ne izpolnijo. Ja, danes je veliko bullshita med ljudmi. Marsikdo se zaradi tega raje drži sam zase. Vsekakor so živali čudoviti spremljevalci (mucek, kuža). Pa sprehod v naravo, hribe, tja, kjer si rada , te sigurno bolj umiri in napolni kot pa soba polna ljudi, s katerimi težko najdeš skupni jezik.
Denar sigurno ni edino, kar ljudi osrečuje. Ti pa omogoča, da med ljudmi požanješ več spoštovanja, si bolj zaželjen itd… Danes je revščina tista, ki se jo vsi sramujemo in bojimo. Takih ljudi se izogibamo, ker so doživeli neuspeh, ki se ga vsi bojimo.
Forum je zaprt za komentiranje.