Kaj je pravilneje, bolje – da ali ja?????

V slovenščini “da”.

Se vsi strinjate? Meni ravno “da” zveni tako hrvaško …

Ja, se strinjam z Zvedavcem. 🙂 Knjižno je “da”. Pogovorno pa res najbrž nihče ne bi rekel tako.

Glede na to, da vsi govorimo “ja”, bi jaz tako tudi pisala. “Da” mi zveni prisiljeno in nenaravno.

lasulja napisal:

> Se vsi strinjate? Meni ravno “da” zveni tako hrvaško …

“Ja” pa nemško?

A si bomo kaj novega zmislili, da slučajno ne bo komu zvenelo tuje?

Saj lahko pišeš JA, vendar odvisno od tega, kaj pišeš. V resnih besedilih bo izpadlo nenaravno.

Moj predlog: začnimo pisati “dja”, to bo pa samo naše. 🙂

Ne vam zakaj ne bi uporabljali ja. Ja teče veliko lepše, mehkeje, prijetenje, kot trdi da.

Kombinacija: “Mislima, da da” sem zdi naravnost grozna. (upam, da je vejica na pravem mestu)

Sem za ja.

Če bi samo gledali v katerem jeziku se katera beseda ponovi in bi jo črtali, bi bilo besedišče veliko skromenjše.

Lepe praznike

T.

Predlagam, da dosledno pišemo DA in dosledno beremo/govorimo JA. Kot Francozi, ko nikoli ne veš, kako bodo kaj prebrali. 😉

Druga skrajnost: Mislim, ja je ja bolj pravilno. 😀

Ah, precej bolj grozna od dveh DAjev na kupu je tvoja uporaba dvojine. Čeprav sem optimist in upam, da se ti je samo zatipkalo … :))

Najlažje bi bilo reči, da pišemo “DA”, govorimo pa “JA”. A to ne drži vedno in povsod:
1) V veliko primerih ljudje tudi v vsakdanjih pogovorih uporabljajo “DA” (“Ma, ja!” bi nad tem zamahnili Primorci:)
2) “DA” se pojavlja v vseh formalnih, znanstvenih, tako rekoč v vseh pisanih besedilih, torej v knjigah, časopisih, dopisih, šolskih spisih itd. So pa izjeme tudi v pisanih besedlih. Čeprav na primer rečemo, da v literarnih besedlih ne bomo zapisali drugega kot “DA”, bi v dialogu literarnih oseb brez težav bilo mogoče zapisati tudi “JA”, če gre za pogovor med dvema najstnikoma.

Odločiti se moraš sama, saj nisi zapisala, v kakšno vrsto besedila bi rada vtaknila DA/JA.

Sploh je to pri vseh vprašanjih zelo pomembno – navesti sobesedilo, kontekst. Tako je odgovor lahko veliko boljši, natančnejši.

Ne morem s strinjati, da “ja” uporabljajo v literaturi samo najstniki, Še več, najstniku v usta bi prej položila yes in itak. Menim, da je raba “ja”-ja umestna vsakič, ko je jezik med sogovornikoma/i neformalen.

Mi Belokranjci striktno uporabljamo DA, kar je pravilno, a se nam Nebelokranjci zaradi tega pogosto nasmihajo ali pa za nami ponavljajo DA s čudnim prizvokom. In AH, mi vedno rečemo: “Mislim, da da” in se mi prav nič ne zdi grozno.

Kje pa je napačna dvojina, Kleo. ???

Seveda, to je vpliv hrvaščine.

Mislima je napačno. Misliva bi morala napisati …

Vecinoma uporabljam ‘DA’. Zdi se mi, da nekako bolj odlocna in direktna beseda 🙂

Pa ITAK je toliko napak, da ni mogoče razbrati namena, smisla in pomena.

Nad ITAK se nima smisla spotikati, to je lepa, stara slovenska beseda, ki se je skoraj pozabila, in ravno zaradi njene arhaičnosti je spet prišla v modo.

Mogoče pa je vprašanje, katero besedo uporabiti pri poroki? Tam pa res hecno izpade JA, čeprav DA izpade povsem prisiljeno. Bila pa sem na poroki, kjer je ženin na vprašanje, ali vzame … , odgovoril “Absolutno!”. 🙂

Jaz pa na eni, ko je ženin odgovoril: ”Z veseljem!”

Kaj pa, če reče NE?

Ko zdaj gledam nazaj, vem, da bi bilo res bolje reči NE. Spomnim pa se tudi, da ni bilo treba reči DA, temveč HOČEM.

… da bo rekla trkirat JA …

No, kaj pa zdaj?