Da greš pa v tem času kupit kostanj v trgovino, si pa res be/dak

In to uvožen kostanj! Ali ste tako neizobraženi, da ne veste, da je ravno ta čas kostanja največ v gozdovih, ali ste preleni, da bi se vam ga ljubilo nabrati?

Pct kričijo že srake pred vstopom v gozd! ?

Ne, nisem imela časa, pestra dva tedna sta za mano.. sem si pa včeraj 2x na poti po žalah kupila taveliko merico… ja, ni se mi dalo doma še s kostanjem ukvarjat, priznam!! ?

Enako

Saj pa nimamo vsi cele dneve časa..  žal mi je, jaz bi tudi rada prišla manj utrujena iz službe, pa ne gre..

Med počitnicami smo delali za šolo vse, česar jima kot mama ne morem nuditi preko tedna, saj je urnik v zdravstvu pač vsi vemo kakšen je.

Bom pa vesela, če mi nabereš kostanj in s sabo vzameš še moja otroka. Bosta vsaj vedela kako se ga nabira.

Morate pogledati tudi malo izven okvirjev – svoje lastne miselne omejenosti. Še najbolje bi bilo, če bi nehali obsojati.

Se strinjam z avtorjem. Za otroke si je treba vzeti čas!

Zakaj greš v trgovino po kruh? Saj ga lahko doma spečeš! Sami socialni lenuharji!!!

Oseba je kupila kostanj v trgovini.

To je podatek.

A imate kakšno informacijo o tej osebi? Je mogoče invalid na vozičku, pa ne more v gozd nabirat kostanja? Je mogoče mama (kot piše zgoraj), ki nima časa, ker dela v zdravstvu (in jaz vem, kakšni so urniki v zdravstvu – ne, ne delam v zdravstvu – vidite, spet ste si želeli ustvariti eno informacijo, za katero nimate podatka)? Je mogoče babica, ki težko hodi, pa ne more v gozd, njen otrok pa ne more v gozd po kostanj, ker dela v zdravstvu (vemo, kakšni so urniki)? Je mama, ki je že bila v gozdu, pa so sami stari kostanji, ki ne obrodijo več? Je mama, ki je že bila v gozdu, pa so ji že vse kostanje “pokradli”?

Kako lahko sodite nekoga, zakaj bi kupil kostanj v trgovini? Meni pa se zdi nezaslišano, da lahko sodite, da je polno kostanja v gozdu in da vam je neumno, da se ga kupi v trgovini.

V gozdu je polno kostanja.

In kaj naredim s tem podatkom? Lahko grem nabrat kostanj v gozd. Ampak če nimam časa, ga grem kupit v trgovino. Bolijo me noge in ga bom šel kupit v trgovino, ker ga ne morem nabirat. Sem na invalidskem vozičku in bom kostanj kupil v trgovini.

Nekateri podatki pač nekaterim nič ne pomagajo. Lahko vem, da je polno kostanja v gozdu, ampak mi nič ne pomaga, če ga ne morem nabirat zaradi (navedi)

– razlog 1

– razlog 2

– razlog 3

– …

To ne pomeni, da sem neumen in ne vem, da je polno kostanja v gozdu.

Lahko si vzamem dopust, da grem nabrat kostanj v gozd, lahko pa ga grem kupit v trgovino. In pri tem ne veš, zakaj ga grem kupit v trgovino. Ti samo veš, da ga grem kupit v trgovino. Zakaj, pa nimaš pojma. Ne pisat nekaj, česar ne veš, zakaj je tako. Ni nujno, da je oseba neumna, kot po tvoje, da gre kupit kostanj v trgovino. Ti si neumen, ker imaš premalo podatkov in potem sklepaš na podlagi enega podatka in nimaš prav.

Ali pa si brez noge.

Ali pa te hrbet boli.

Ali pa si brez avta in imaš kilometre do gozda, kjer kostanji niso nasad.

Ali delaš dvanajstke in se ti res ne da.

itd

Jaz sem tudi taka da si kupim tisto merico pečenega kostanja in to je to. Pa ne za to ker se mi ga ne bi dalo nabrat v gmajni. Ampak zato ker ga ne pojem veliko. Za eno zvrhano pest pa se mi ne da z njim par ur ukvarjat.

Ko grem na sprehod pa vidim folk ki ga nabira na kile. In se res sprašujem kam ga bodo dali.

Zakaj greš v trgovino po kruh?

Za nabiranje kostanja moraš nekam iti. Če nimaš časa, ker delaš v zdravstvu, si ga kupiš.

Za nakup kruha moraš nekam iti. Če nimaš časa, ker delaš v zdravstvu, si ga spečeš.

Za peko kruha moraš imeti čas. Če nimaš časa, ker delaš v zdravstvu, si ga kupiš.

Kontradiktorno?

Ko greš v živilsko trgovino, boš ziher zapravil več časa še z ogledovanjem in nakupom še drugih stvari (moje mnenje), kot kruha. Če greš v pekarno po kruh, boš kupil samo kruh. Iti po kruh v živilsko trgovino, vsesti se v avto, odpeljati se, izbrati, čakati v vrsti – a to odtehta čas, ki bi ga porabil za peko? In kruh iz trgovine ali pekarne ni zdrav – polno aditivov. Nekje sem prebrala, da ni zdravo, da kruh vzhaja. Linčajte me, ker nisem preverila podatka še v 10 drugih virih. (Ampak tu se ne pogovarjamo o tem.)

Kruh lahko spečeš s pecilnim praškom, če nimaš kvasa, vodo in 300 g katerekoli moke (+-50g). Glej zlomka, še vzhajati ga ni treba (prihraniš čas). Flikneš v pečico in spečeš. Da o zanemarljivem vložku elektrike (ja, tudi v teh časih je ceneje speči kruh kot ga kupiti) ne govorimo.

Kaj vam je pomembno v življenju? Čas, denar, zdravje ali kaj drugega? Mogoče dvoje, mogoče vse troje? Česa si želite več, česa manj? In zakaj? V bistvu bi bilo bolje gledati nase, ane? Ne na soseda, ki govori, glej jo, ta kupuje kostanj. Glej jo, ta kupuje kruh. Postanite egoistke. Glejte samo nase. Drugi pa naj se še naprej tepejo po glavi, zakaj VI kupujete kostanj. To veste samo vi. Oni pa lahko samo ugibajo. In ni nujno, da imajo prav, kot tudi ni nujno, da se motijo. Samo včasih je boljše imeti več podatkov, da si ustvarimo neko informacijo, ki je pravilna. Bolje, kot da trosimo napačne informacije, za katere verjamemo, da so pravilne.

Škoda, ker se obremenjujem s tem, da ljudje verjamejo samo v svoj prav, tudi če nimajo prav.

Nekajkrat letno (beri: 2x,max 3x) kupim zamrznjen ali ‘konzerviran’ kostanj in ga uporabim za kaksno sladico.

Drugace ga ne kupujem, merico na kiosku pa pojem na vsakih par let eno.

Zakaj bi ga nabiral . Gres v trgovino, das 5 evrov in imas kilo kostanja. Odlicnega kostanja.    Razen , ce si skrtuh po naravi.

lažniva budala. Kokrat si nabralo kostanj?!?!? Če ti ni jasno, ga letos skoraj ni!!!! Kot ni bilk gob!!!!!! Lažniva lisica. Pojdi v gozd in preveri!

Kaj ni zanimivo, da vse, kar sem napisala, drži, ker to potrjujete s svojimi primeri 🙂

Rada grem nabirat gobe. Vedno neko vznemirjenje – lov, presenečenje, nagrada. Ali pa tudi ne.

Nabiranje kostanja. Do drevesa ki ga poznaš 20 let in greš lahko ponoči brez luči? Ne da se mi. Sploh pa ne maram kostanja tako zelo, da bi me premamilo nabiranje.

Me ne gane – ker ga ne jem – mene redi. Ga samo pogledam npr.  en teden ( testirano dve leti zapored) , nekje 300 gramov na porcijo 2x tedensko, pa dobim v enem tednu 2 kg gor – škrob in cuker.Pa še v želodcu me tišči po njem naslednje jutro.  Pa nisem kavč krompir in daljinec v roki, pridno se rekreiram vsaj 5x tedensko, kolesarm tudi kar precej. Samo po kuhanem/pečenem kostanju pa vedno so šle kile gor – pa nobenega alkohola ali gaziranih cukrastih pijač ni bilo zraven.

Grem V gozd po svež zrak. Jaj ko vsi eodemični rinete tja po selfie? Pa da me še kakšn pes v tazadnjo ubere, če so že mačke bolj prijazne do dveh kg. Raje hellow, kot pa divja zver tam nekje. Imam rada mir. ? Ko se folku že ob selfiih meša, ne da bom lp?ntreebila še kostanj ob blurb babncah. Sredi gozda. Ma ajd, da je medo kot človek, ob epidemiji vsi tja rinete? Pa nikoli prej. Rrr ☺ Še pes ima rad mir pri jedi. ?

Fakju – nisem insta selfar, se ne fotkam ,  – ne rinem v gozd, oziroma samo v svojega, ko preverjam, da mi kdo ne krade smrek 🙂

in ne jem kostanja, preberi še 1x .  Dislektična bralna nezmožnost morda ?