Da ne bomo čisto zasmetili teme o Karambolu, pa zberimo tukaj cvetke. Enim za zjokat, drugim za nasmejat, tretjim pa morda v opomin za drugič. :)))) Upam, da ne bo nastal prekošat šopek 🙂

Spomnim se, da sem v neki knjigi zasledila “francosko cvrtje”, pa sem šele, ko sem si prevedla v angleščino, pogruntala, kaj to pravzaprav je – čisto navaden pomfri (kakorkoli se mu pač lepo slovensko reče). :)))

He, he, tale je iz kuharske knjige: vodna melona. Sem tudi sama morala prevesti v angleščino, da sem dojela, da gre za lubenico :-))).

Ali pa iz filma Kekec (ne vem kateri del), ko nekdo – mislim, da Kekec – reče: “Jej, jej, jej, Bedanec!”, hrvatje so pa prevedli v “jedi, jedi, Bedanac!” :-))))

:-))))), Niko, ta je dobra!

kolegica mi je enkrat povedala za nek film ali nadaljevanko, ko so pri večerji nazdravljali in je nekdo rekel: toast, prevod je bil pa: bi kdo popečeni kruhek?

ha, ha

Sicer ni iz knjige, ampak mi je the best off. V filmu Rojen 4. julija Tom Cruise reče (ko je bil prikovan na invalidski voziček): “I wanna be a man again”. Prevod se je glasil takole: ” Rad bi bil maneken”.

Živjo!
Delam seminarsko nalogo pa me zanima, če mi lahko kdo pove, kje bi našla ocene dela Romeo in Julija. Ali obstaja kakšna spletna stran literarnimi kritikami? Res bi bila zelo vesela vaše pomoči!
Hvala!

Da ne bo treba na dolgo in široko prepisovati cvetk iz filmskih prevodov, si poglejte:

Čez vikend sem na dušek prebrala roman Christkind Borisa Dežulovića in imela spet priložnost ugotoviti, da prevajanje iz ‘domače’ hrvaščine skriva marsikatero past. Bogorodica je po slovensko na primer Mati božja, svečenik duhovnik, Franjo Josip pa Franc Jožef. Ampak zdajle v bistvu že picajzljam (ko smo ravno omenjali srbščino/hrvaščino), prevod je na splošno odličen, roman pa sploh! Navalite nanj!

Kar pa mene zmeraj bolj motim je šlampasto opravljeno korektorsko delo. Ogromno tega lahko občudujete npr. pri Beletrini. Kaj počnejo tam korektorji mi ni povsem jasno.

Precej bi pomagalo že to, če bi vpleteni (urednik, prevajalec, lektor, korektor) imeli vključen črkovalnik. S tem sicer ni mogoče pobrati vseh napak, bi jih pa bilo precej manj. Hecno, to ni padlo na um niti ljudem pri Delu …

ja, v Delu so zadnje čase zelooooo šlampasti. Zdaj so zgleda uvedli sistem piši kao što govoriš, ker je v Sobotni pisalo “njujorški” pisatelj, da o slovničnih napakah sploh ne govorimo. Očitno so začeli šparati pri lektorjih, obenem pa so se nekaj dni nazaj norčevali iz policistov, ker so namesto psov napisali sov 🙁

Pred kratkim sem brala Botra, ki je bil preveden tam leta 1979

v picerijah so se pekli bureki, ljudje so se vozili po vzdignjenih cestah (highway:)… pa še je bilo kaj takih cvetk.

@Iztok: pri Beletrini opravljajo korekture sami avtorji, vsaj jaz sem jih doslej v vseh primerih. Vprašanje pa je, koliko je kdo pri tem natančen oz. koliko se mu preprosto ljubi.

Verjamem, da avtorji sami delate (delamo) korekture in da gre tu za vprašanje natančnosti. Lahko je prevod še tako dober, slabo korektorsko delo pokvari celoten vtis. Napakice se zgodijo ali so spregledane, a če se ponavljajo, se mi pa toleranca zniža. Ne razumem, da se kakšnemu avtorju ne ljubi in da se lahko podpiše pod kakršen koli izdelek.

Kar se tiče prevoda Botra iz leta 1979. Prevod temelji na “domestication translation method” kakr jo imenuje Lawrence Venuti, kar pomeni da spremenis tekst na tak nacin, da je blizji bralcu, da se slednji lahko poistoveti z dogajanjem v knjigi. Posledicno je bralcu bolj domace, kar bere. Se vidi, da laiki se vedno zelo kriticno razpravljajo o prevajalstvu, ne glede na to, da se ne zavedajo, da je veliko vec metod prevajanja. Dober prevod ne temelji na DOBESEDNEM!!! prevodu. Ce niste prevajalci bi vam svetovala, da ne sodite o poklicu o katerem le malo veste. “Le čevlje sodi naj kopitar”.

Dolgo si cincala z odgovorom.

Domestication translation method je sploh ena taka super stvar. Velikokrat sem si že razbijal glavo, zakaj Američan kliče na 113 namesto na 911.

Lp
G.

@Lena_fi: če dober prevod ni dobeseden, zakaj je potem highway ‘vzdignjena cesta’? 🙂

To je pa zelo preprosto. Iz vzgojnih razlogov. Vbijajo v glave ta pravo številko. Pred nedavnim sem brala v časopisu, da Angleži vedno pogosteje kličjo 911 nam. tistega, kar imajo v Britaniji, meni se zdi, da je 999. Ko imaš krizo, je takšna napaka lahko usodna.

Če je kaj odličen trenutek za podomačitveni prevod, potem so to nujne telefonske številke.

Vbijati je treba v glavo, da prava številka ni prava povsod.
Podomačitveni prevod se dela norca iz bralčeve razgledanosti in ga polni z neresničnimi informacijami.

u

Če ti tako praviš :).

Ampak vseeno: kolikokrat misliš, se bo večini Slovencev zgodilo, da bodo policijo klicali v Sloveniji, in kolikokrat v ZDA? Katero številko je bolj koristno imeti v glavi v najbolj kritičnem trenutku?

Prvič, da kake knjige Andrea Camillerija nisem brala v slovenskem, ampak v angleškem prevodu. Koliko slabši od slovenskega (Veronika Simoniti)! Če bi Camillerija prvič brala v angleščini, bi se mi zdel prav beden pisatelj. Angleški prevod je namreč kot kaka šolarska obnova, oropan vsega, zaradi česar je Camilleri priljubljen, brez vsake sočnosti, ki veje iz slovenskega prevoda, besedne igre so prevedene naravnost idiotsko, skratka: Camillerija velja brati v slovenščini ali pa v izvirniku.