čustvena inteligentnost ali čustvena inteligenca
Kolikor je meni znano, v praksi bolj prevladuje čustvena inteligenca. Stric Google pravi, da imamo celo šolo čustvene inteligence. Jaz bi torej stavila na to.
Še kot zanimivost: SSKJ daje pri geslu inteligentnost še primer za naravno inteligentnost, vendar pri tej usmerja na inteligenco.
Torej čustvena inteligenca.
brez zamere, ampak izraz čustvena inteligenca je tako nerazumljiv, da sem šel prebirat začetke foruma “Čustvena inteligenca” z avgusta ’05
ne boste verjeli, ampak celo urejevalec zadevne posvetovalnice ni zmogel potuhtati lepega in razumljivega slovenskega izraza in se je oprijel kar nerazumljive tujke … lepa izkaznica njegove (ne)inteligence, bi rekel, pa čeprav se ponuja kot učitelj čustvene inteligence (ČI);
vsak dober učitelj se med drugim odlikuje tudi v poznavanju izrazja na svojem področju; kdor ne zna svojega področja poimenovati z razumljivim slovenskim izrazom, mu manjka umnosti, pa priljudnost gor ali dol
po moje je čustveno inteligenten, kdor zmore OBENEM ČUSTVOVATI UMNO IN PRILJUDNO, kajti marsikdo zmore čustvovati umno, hitro in jasno, vendar odljudno, odbijajoče, medtem ko mnogi drugi znajo biti zelo priljudni, a so umsko-duševno plitvi
vem, da je izraz ČI v slovenščini že domač, vendar vas pozivam k iskanju razumljivega in enakovrednega slovenskega izraza, ki bi bil sestavljen iz največ treh besed
za začetek predlagam svoje dojemanje ČI = umno priljudno čustvovanje
(Negujmo lepo in izrazno bogato slovenščino, da bomo znali tudi priljudno in umno čustvovati!)
Nataša P je prisotna in je prebrala pobovo sporočilo, ko ga je objavil. Pač ne razmišljam o umnem priljudnem čustvovanju in se zato tudi ne vključujem v rapravo, ne vidim pa nobenega razloga, zakaj ne bi poba tu razglabljal svojih misli. Mimogrede, meni se zdi njegov post povsem slovenski in na mestu.
Očitno imava različna SSKJ, SP pa sploh ne navajaš. Let me do that:
SSKJ:
inteligénca -e ž (ẹ)
1. nadarjenost za umske dejavnosti:
2. sloj inteligentov, inteligenti:
inteligéntnost -i ž (ẹ) lastnost inteligentnega človeka:
SP:
inteligénca -e ž, pojm. (ẹ) preizkus ~e |nadarjenosti za umsko dejavnost|; skup. inteligenti, razumništvo
inteligénten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ; ẹ) ~ človek; biti zelo ~
inteligéntnost -i ž, pojm. (ẹ)
Eh ja, bo treba spat, da bom jutri zjutraj tak, kot so me navajene moje krave.
Filip_6, bodi, prosim, toliko priljuden in z zgledom pokaži, kako bi moralo biti napisano moje besedilo v pravilni (tvoji) slovenščini. (Če že iščeš dlako v jajcu.)
Kritikastrstva je preveč, dobrih zgledov pa (pre)malo. Kritika brez ponujene boljše rešitve je lep primer odljudne inteligence, sam pa se zavzemam za priljudnost z dobrimi zgledi.
Ko sem predlagal bolj slovensko, tj. razumljivejše poimenovanje vsega, kar se pojmuje s “čustveno inteligenco”, sem izhajal iz dejstva, da se pomen te podomačene tujke dojame – bolje, zasluti – šele po obsežnem opisu in z navajanjem primerov.
Tak izraz zame ni razumljiv (“intelligible”). Z “Intelligence” se v angleščini razumeva najprej “razumljivost” in “sposobnost odzivati se na podlagi izkušenj”, potem pa tudi “obveščevalna dejavnost” in še kaj. za pravilno razumevanje tujk je dobro izhajati iz izvora – angleščine – ne pa iz SSKJ.
Ne trdim, da ponujam najprimernejši nadomestni izraz za nerazumljiv tuj izraz “čustvena inteligenca”, marveč pozivam k skupnemu iskanju najboljšega.
Si pripravljen tvorno sodelovati ali le …?
Nastjaa, se opravičujem, če sem bil prvič nerazumljiv.
Preden pa nadaljujem, naj pojasnim, da učitelja in predavatelja ČI, Boštjana T., osebno poznam in nimam nič proti njemu ali njegovemu delu. Da ne bo nejasnosti in pomislekov, da morda želim očrniti kogarkoli. Ne, le prizadevam si za lepo slovenščino. Toliko v izogib čustveni neinteligentnosti (!?) oz. da me ne bo kdo narobe dojel.
Dobronamerno sprašujem, kaj pomeni uveljavjeni nerazumljivi izraz “čustvena inteligenca”? Če ga preprosto prevedem, dobim:
– čustveni razum ali morda razumno čustvovanje?
– čustveno razumljivost ali morda razumljivo čustvovanje?
– čustveno obveščenost ali morda obveščenost kako čustvovati?
Vsi zgornji izrazi so neposredni prevod, ki je povsem razumljiv in kratek. Ali je ustrezen? Prosim za pomoč!
Ne dvomim, da se je z njimi poigraval tudi vsak učitelj ČI, pa vendar večina ostaja pri izrazu ČI. Le zakaj? Ali morda zato, ker izvirni izraz “emotional intelligence” pomeni več, kaj drugega, ali ker se naši učitelji ČI bojijo poiskati pomensko pravi nadomestek za tujko “intelligence”? Možno, še verjetneje pa je, da se ne potrudijo (!). Lahko bi se celo reklo, da učitelji ČI niso vljudni do slovenščine. In rezultat takega odnosa — obširno pojasnjevanje in številni primeri. Ali tak rezultat odraža razumljivost izraza ČI?
Dajmo, poimenujmo ČI obširno, a po slovensko! Morda bomo potem uspeli opis zjedriti v ustrezno, a polnejšo (razumljivejšo) istopomenko.
Velja še dodati, da se v angleščini zadeve dostikrat poimenujejo s prispodobo, ki pa je slovenski bralec ne dojame, če si “emotional intelligence” preprosto prevede, česar se gotovo zaveda tudi vsak učitelj ČI. Po mojem se izraz ČI ohranja samo zato, ker se ne najde poln istopomenski slovenski izraz, ki bi ustrezal slovenskemu dojemanju čustvovanja. Zato se večina vda in se udobno oprime tujke, ki po dolgotrajnem posiljevanju postane “domača”.
Inteligenca je sicer povsem sprejemljiva tujka za slovenski izraz razum(ništvo), v povezavi s čustvi pa preprosto bega, kajti razum in čustva sta povsem ločena pojma, združena pa tvorita kaj? Morda umno in priljudno čustvovanje?
Vnaprej hvala za pomoč!
Prešinilo me je: Če so zgornji predlogi pomanjkljivi, pa je izraz ČI še bolj pomanjkljiv (nerazumljiv; eh, naravnost »neinteligenten« je).
Naj odgovorim še tebi, Filip_. A preden nadaljujem, naj pojasnim, da nimam nič proti tebi, saj te niti ne poznam. Le podal si mi žogico in z nagajivim veseljem ti jo vračam. Filip_, ne zameri, prosim!
Oponesel si mi: > Tujke so sestavni del slovenskega jezika, seveda pa jih je treba obvladati, da se ti ne zapiše “Kritikastrstva”, kajne, poba.
Ne razumem, Filip_, na kaj namiguješ! Ali morda, da uporabljam tujko, ki ne obstaja oziroma ni pravilno zapisana?
Ob tvojem ošvrku sem se resnično zdrznil in pomislil, madonca, izraz kritikastrstvo je ukinjen, umaknjen iz SSKJ, zato me Filip_ upravičeno zbada. Uh, bom vseeno pokukal v SSKJ …
Glej, glej, šment, saj je “kritikastrstvo” še vedno v SSKJ; in tudi uporabil sem ga v pravi pomenski zvezi …
Hm, Filip_, kdo se pogosteje sklicuje na SSKJ, ti ali jaz? “Kritikastrstvo” je v SSKJ! Res pa obstaja tudi lepši izraz — kritikantstvo.
Upam, da se vse zgornje, o ČI, ne bere preveč čustveno neinteligentno! Naj povem po svoje: Upam, da je zgornje, o ČI, napisano dovolj razumljivo in vljudno, skratka, priljudno!
Suma sumarum: Res sem bil predolg; sem čustveno neinteligenten.
Do danes nisem vedel, da “kritikastrstvo” obstaja in sram me je. Po pregledu SSKJ in SP sem uvidel svojo nevednost, ka-li, saj se le-ta beseda vendar nahaja v obeh svetih pismih. Seveda pa je nasploh nasvetovano, naj se obojno bere in porablja skupaj s ščepcem soli, tako da koncu koncev niso za odmet in za nerazmislek današnjemu bravcu domačnejši izrazi, da navedem na tem mestu in ob tej priliki od slabšalnih in še vedno odsvetovanih vsaj kritikantstvo, kritikartsvo in kritizerstvo.
Po domače – ni vse zlato, kar se sveti v SSKJ, niti ne v SP.
MMG: kolikor mi je znano, je ČMRLJ najdaljša slovenska beseda s samimi soglasniki (seveda pa ima zvočnike). Je torej morda kritikastrstvo beseda z najdaljšim sklopom soglasnikov?
Doma imam knjigo Čustvena inteligenca založbe Mladinska knjiga. Šla sem pogledat letnico izdaje in je 1997. Ne verjamem, da je ta knjiga merodajna in prvi zapis tega izraza, torej imamo že najmanj enajst let ta izraz v Sloveniji. Ko sem dobila pred enajstimi leti knjigo, sem tudi pogledala, kaj je to, zdaj se mi pa zdi kratkomalo prepozno, da bi ga drugače slovenili. Potem bi se spet vsi spraševali, kaj je zdaj to.
Iskanje pravega izraza z zamenjavo pridevnikov in samostalnikov se mi tudi zdi zgrešeno. Čustveni razum – razumno čustvovanje, čustvena razumljivost – razumljivo čustvovanje; se ti ne zdi, da se moraš vendar odločiti, kaj prevajaš? Prevajaš samostalnik, ki ima pridevnik. Poišči običajen primer, da boš videl, kako streljaš mimo. Ali lahko lepi kocki rečemo tudi kockasta lepota?
Ker si tako prijazen, da si se mi kar opravičil, se ti že vnaprej opravičujem tudi jaz, če sem te slučajno s čim užalila. Mnenja pa vseeno ne bom spremenila.