Coco Dias ali Zlata vrata
@Insajder: naj se pohvalim, jaz sem že imela to čast. 😉
Zagotovo se bo pokazala priložnost za to, insajder. Ampak, kot že enkrat rečeno, res sem samo navadna državna uradnica (pa ne z MK, he he).
Drugače pa hvala za informacijo, jo že kak teden intenzivno iščem po netu, rabim za darilo. No, brala bi jo tudi, ampak za darilo se mudi :-). Bo treba torej pot pod noge in v Konzorcij, očitno.
Katja10, ker velikokrat slišim od ljudi, ki občasno pogledajo na forum, komentarje, da je to brezveze, ker anonimno lahko vsak brez zavor agitira za svojo robo (in to se roko na srce občasno res dogaja), sem premišljal, da morda res ne bi bilo slabo oditi iz anonimnosti in se podpisovati s pravimi imeni. Večino rednih debaterjev na forumu sem medtem že razpoznal, kar me je kar malce potrlo, saj sem v prvih letih spremljanja živel v veri, da knjige očitno resno zanimajo več ljudi (razen “insajderjev”, takšnih in drugačnih, hehe), kot se mi je zdelo.
Enka, upam, da jo bo Konzorcij že imel, ker mi je distribucijska pot največje slovenske založbe in njenih pridruženih firm vse večji misterij.
Primož, jaz vem, kdo si ti, ti pa mogoče ne veš, kdo sem jaz, tako da najin odnos ni povsem enakopraven ;-). Ja, triptih sem seveda prebral, vendar se ne strinjam, da gre za najbolje spisano delo lanskega leta, čeprav sem sicer ljubitelj tega avtorja. Briljantne strani se menjajo z dolgimi ponovitvami, ki bi potrebovale zgostitev. Evo, še ena knjiga, ki (p)odpira debato o mejnikih med življenjem in literaturo! Mimogrede (in nič narobe ni, da to zapišem ravno pod temo Brina Svit) – a kdo med vami spremlja hude literarne polemike, ki potekajo zadnje čase v Dnevniku?
Debata o mejnikih med življenjem in literaturo – tokrat na primeru nagrajenke fabule Maruše Krese, “Vsi moji božiči”. No, tole je malo ironično posplošeno, namen mojega vprašanja je čisto literarnosociološki – koliko stroke (ugotavljam, da smo na tem forumu stroka ;-)) spremlja strokovne debate ;-).
Tudi mene omenjena knjiga Brine Svit prav mika. Sem jo že iskala na emki, pa je ni. Bo očitno glede na čas prihoda v knjigarne postala poletno morsko branje, kar pa tudi ni hudega:-)) Je tematika prav primerna za sprostitev.
Me pa pri Emki nervira tudi to, da ne morem več, kot sem to počela včasih z elegantnim izogibom “solate”, izbrati kategorije “zahtevni romani” in potem podskupino “moderni klasiki” – tako sem bila vselej na tekočem, katerih še nimam. Saj vem, da sem ko stari ata, ki se navadi na copate in je, ko se mu strgajo, čisto obupan :-))))
Kar se razkritja imen tiče, sem tudi že sama razmišljala, vendar se mi vendarle zdi, da se tukaj vsi oglašamo kot bralci – anonimni – in da so to naša osebna mnenja o prebranih knjigah. Če pa bi se oglašali z imenom in priimkom, bi naše mnenje lahko dobilo ali prizvok, da delamo nekomu reklamo, spet drugemu škodo in da ne gre za povsem neobremenjena mnenja. Sploh sama skušam ločevati svoje “službeno” branje, ki ga zadržim zase, od “ljubiteljskega”, o katerem razpravljam tukaj, in razen dveh knjig, s katerima sem povezana in sem jih omenila, delam “reklamo” predvsem za založbe, s katerimi nisem nikakor povezana.
Čeprav bi bila po drugi strani debata z odprtimi kartami bolj sproščena in bi lahko reklamo (z omembo kakšne dobre svoje knjige) naredili direktno, brez skrivanja za določenim nikom in z določeno mero slabe vesti. Pod nikom se namreč tudi meni ne zdi fer govoriti o svojih knjigah.
In ja, spremljam debato v Dnevniku. Sicer posredno, a vendarle. 🙂
Opravičujem se, ker sem se tako razpisala – ampak ker me na mizi čaka nujno delo, mi ni ostalo drugega, kot da si najdem izgovor za zabušavanje. Insajder, sprožil si temico, ki je kot nalašč za to. 😉
ANONIMNOST
Osebno mi je čisto vseeno, ali smo anonimni ali ne – oboje ima prednosti in slabosti. Res pa je, kot praviš, da se mnogi poznate že od prej in da anonimnost omogoča poskuse oglaševanja.
Sprva niti za enega molja nisem vedela, kdo je. Edino za – žal – pokojnega Vasja. Tebe, Insajder, sem hitro “razkrinkala”, ampak poznava se le bežno (čeprav si objavil moj prvi prvcati prevod, he he). V zadnjem času sem – na drugem, strokovnem forumu – spoznala še Strica Bedanca. In to je vse.
S tremi moljicami (ene še nisem videla) pa sem se spoznala prav po zaslugi Knjižnih moljev. Ampak tako je najbrž na vseh forumih.
Je pa hecno, kaj lahko naredi anonimnost. Primer:
Nerazumljivo dolgo se mi ni sanjalo, kdo je Oja: cenila sem njena mnenja, saj imava zelo podoben okus. Ampak potem sem, nevednica, udarila po njeni prvi knjigi, čez čas pa sem se navduševala nad drugo …
Ko sem izvedela, da je njuna avtorica naša Oja, me je skoraj kap, lahko mi verjamete! Za računalom sem izmenično zardevala in bledela. No, čez nekaj časa je naneslo, da sva se spoznali, Oja k sreči ni zamerljiva, in prav vesela sem, da jo zdaj poznam.
Skratka, kar zadeva anonimnost, bom upoštevala večinsko mnenje.
OGLAŠEVANJE
Razumem vse, ki svojo knjigo “na ogled postavijo”. Trdno sem prepričana, da npr. Pilgrimov namen (naj bo on, ker je bilo Olje na forumu najodmevnejše) ni bil oglaševati. Če nič drugega, je knjiga izšla pri založbi, katere knjige so praviloma deležna čisto spodobne promocije. Prodaja zaradi našega foruma najbrž ne bi usodno narasla/upadla, Pilgrimova eksistenca pa tudi ni odvisna od pisanja – pri nas je to itak bolj ali manj nemogoče.
Pilgrim je od nas želel predvsem kritične pripombe, ki bi mu pomagale pri nadaljnjem delu: dobil jih je kar nekaj, med njimi tudi tehtne. Morda so mu nekatere koristile in celo malo pomagale – navsezadnje se že širi glas, da je Retrospektiva še boljša.
Mogoče je na glasovanju za “zlatega” molja na ta račun prejel točko ali dve več – ampak, roko na srce, med knjigami kandidatkami je bilo zelo malo takšnih, ki bi se lahko merile z Oljem. In tudi tekmovanje je bilo bolj stvar zabave kot kaj drugega.
(Okej, priznam: sodelovala sem pri nastajanju knjige, o kateri se je pred časom nekaj malega govorilo na tem forumu. Teme nisem sprožila jaz, o njej nisem pisala in ne zanjo glasovala. Tega nisem omenila, ker sem hotela prebrati kakšno neobremenjeno mnenje. Povrhu v zvezi s pisanjem nimam ama nobenih ambicij.)
Res je, da se občasno oglasi kak založnik/avtor in skuša doseči kdo ve kaj – ampak po drugi strani takšne, ki pretiravajo, hitro utišamo/ignoriramo.
INSAJDERSTVO
Noben insajder ne bi postal insajder, če ne bi bil v temelju – neozdravljiv primerek knjižnega molja, zato se mi delitev moljev na “bralce” in “insajderje” ne zdi prav potrebna.
Sama prebiram knjige iz osebnih nagibov. Če me znervira – grem takoj godrnjat na molje. Če mi je strahovito všeč, spet zdrvim na Knjižne molje in jo opevam. No, takšno včasih potem omenim kakemu uredniku – če je sreča mila, se pozneje celo odloči za prevod. Če bi knjiga pozneje že izšla in bi jo npr. prevedla, bi se to itak zgodilo leto dni po moji hvali na Moljih.
Kot svobodnjakinja delam za različne, kar številne založnike (v vsaj polovici primerov gre za teorijo, ki je tule ne obravnavamo). Čeprav sem z nekaterimi uredniki po letih sodelovanja skoraj v frendovskih odnosih, do nobene hiše ne čutim tolikšne “erotične navezanosti”, da bi jo bila pripravljena oglaševati. Oglaševanje je njihova stvar – naj za to skrbijo “kreativci”, ki so x-krat bolje plačani od mene.
Zaradi narave poklica sem precej doma, moji frendi berejo pretežno teorijo, v.d. moža pa se poglablja v Dawkinsa, teorije o nastanku vesolja ipd. Kaj mi ostane? Kje naj čvekem o prebranem? Na Knjižnih moljih, kje drugje. Mimogrede, to je edini takšen forum, na katerem se mi zdi vredno zabijati čas (včasih že kar pretiravam).
Nasploh mislim, da v veliki večini hodimo sem, da bi se zblebetali o prebranem in da insajderstvo le ne pomeni kakšnega strašnega problema.
(ubil me bo firbec, kdo so Proxima, Toro, Iztok & Brižinski press)
Joj, jaz sem hotel le potožit, da sem najprej prek moljev dobil iluzijo, da so knjige bolj pomembne, kot sem glede na izkušnje predpostavljal, zdaj pa se spet vračam v prepričanje, da tako intenzivno kot midva in drugi najbolj načitani bere le redka “navadna državna uradnica”, kot se je predstavila Enka ;-). Ker so tudi nekateri, ki jih navajaš v zadnji vrstici, razvidni knjižni insajderji. Nič hudega, ena hipna iluzija manj.
Insajder, ampak res, to je tema, o kateri že nekaj časa resno pomalem razmišljam, kar je po svoje absurdno. Če bi recimo jaz zdajle začel navijati za konec anonimnosti, bi bilo pravzaprav trapasto, ker če kdo, potem sem jaz en povprečen Jože Novak, za katerega nihče še živ dan ni slišal. Nekako ne bi bilo higienično, a ne.
Po drugi strani se mi zdi, da na tem forumu s svojimi nicki ravnamo dokaj odgovorno in prijazno. Edina eskapada, ki se je spomnim, je bila tista moja porazna reakcija, ko mi je ob enem prikritem oglaševanju počil živec, pa ste se mi potem vsi režali. Z našo navadno državno uradnico na čelu, kenede. In kako sem si to zaslužil! Drugače anonimnost – vsaj na tem forumu – ne povzroča težav; redni obiskovalci, tudi tisti tihi, brez težav ugotovimo, kaj je osebno mnenje in kaj reklama. Ob Kamnosrčni in njenih stoterih klonih smo se itak vsi potihem režali, se mi zdi.
Povrhu človek počasi poveže nicke in resnične ljudi. Nisem neka perla, ampak vsaj za Ojo, pilgrima in Iztoka vem, kdo so, česar recimo za insajderja, Strica Bedanca in Katjo10 nekako ne morem trditi, in me je zato malo sram. Pač nisem iz branže, osebno pravzaprav ne poznam nobenega književnika, kar je svojevrsten fenomen.
Če bi odprava anonimnosti kakorkoli prispevala k obiskanosti in ugledu foruma, lahko zamenjam nick še danes zvečer. Morda je to res bolj vprašanje za vas, ki ste v knjigo in vse okoli nje bolj vpleteni.
Oooo, kaka luštna temica je nastala! Kljub temu, da se kar precej najdem v Torovih besedah (Toro, če te kaj potolaži glede tistega režanja pri Visokih petah – menda sem edina, ki je nasedla celo Kamnosrčni), moram vendarle pristavit tudi svoj piskrček (o čemer najbrž tako niste dvomili :-)).
Čeprav sem, tako kot Toro, tudi jaz kar najbolj navadna Franca Spodklanca, sem proti ukinitvi anonimnosti tako, da bi se ponickali z imeni in priimki, ker:
1. sodelujem s svojim nickom tudi na drugih forumih, nekoliko bolj občutljivih od Moljev, pa tudi kje drugje na spletu sem kar Enka (ma, me daje EMŠO in je pač najlažje biti povsod isto :-));
2. sem in tja kaj napišem tudi med službenim časom – kdor bere Starševski čvek bo vedel, da ga skoraj ni hujšega greha kot takšnole nemarno tratenje denarja ubogih davkoplačevalcev iz zasebne sfere ;-);
3. če bi se morala predstavit z imenom in priimkom, ko sem oddala svoj prvi post na Moljih, bi vas verjetno še dandanes samo brala, tako načitani in učeni ste se mi zdeli.
Sem pa takoj za kakšno drugo varianto razkrivanja identitete, kakšen moljevski piknik denimo :-). Priznam, da tudi mene strašno matra firbec, kdo so aja, proxima in izgubljeni Iztok. Čeprav v bistvu ne vem, kaj mi takšne informacije sploh pomenijo, he he, gre bolj za babji firbec kot kaj drugega. Sicer sem kot popolni outsider (huh, Toro, prekašam te za celega enega znanega pisatelja in prevajalca, s katerim sem na sosedskem živjo in, po zaslugi Moljev, seveda zdaj tudi za Katjo10) najprej prepoznala Ojo. Katja10 se je “izdala” enkrat, ko je rabila pomoč pri knjigi, ki jo je prevajala (knjiga je bila kasneje predstavljena v Mladini in je res ni bilo mogoče falit). Pilgrima že kakšno leto dni poznamo vsi. Strica Bedanca je pa sploh poln splet :-). Za primoža vem, katere knjige je napisal. Aha, pa anejka se je tudi enkrat razkrila. Za insajderja pa, priznam, so mi prišepnili, kdo je… Od prej poznam Bralko, po mejlih pa po zaslugi KM tudi Titijo. No, oni dve sta v isti kategoriji kot jaz in Toro :-).
O tem kar pišeš ti, insajder, sem premišljevala tudi sama. Sem namreč tudi jaz, ko sem nabasala na Molje, mislila, da na forumu prevladujejo amaterji, pa potem pogruntala, da verjetno le ni tako. Čeprav je verjetno zelo kočljivo že določiti mejo med in- ter outsiderji (glej denimo: http://med.over.net/forum5/read.php?33,1364669,1364761 ), he he. Oziroma, kot je rekla Katja10, vsak insajder je bil najprej “samo” knjižni molj… No, sicer pa jaz še vedno živim v prepričanju, da obstaja kar širok krog tihih Moljev, tistih, ki samo berejo, in da med njimi prevladujejo čisto ljubiteljski bralci. Nekaterim pač ni do pisanja, verjetno se kdo tudi ne ojunači (kot rečeno, tudi jaz sem zbirala pogum kar dolgo, enostavno sem imela eno tako “amatersko tremo”). Je pa res, da verjetno outsiderji, tudi tisti tule gor bolj glasni :-), po številu prebranih knjig le redko dosegamo profije – pa četudi ti berejo zgolj iz bralnega užitka (tudi o tem je bila nedavno ena tema, ne ljubi se mi je iskat, se pa spomnim, da sem bila precej potolažena, ko sem videla, da tudi Toro prebere prbl. toliko (malo) knjig na leto kot jaz :-)).
Kaj sem še pozabila? Da me samoreklamiranje ne moti, sem povedala že v eni drugi debati. Dokler seveda poteka po principu “jaz sem napisal-a/izdal-a/prevedel-a/… to in to knjigo, vesel-a bom, če jo preberete” in ne po principu Heart Of Stone ali Miši. Bolj me moti to, da se (brez pravih razlogov) ne spravim brat knjig tistih, za katere vem, kdo so, čeprav me strašno zanima, kako pišejo. Ampak to je pa res že druga zgodba…
(tudi brez nujnega dela se da veliko napisat press)
Hojla, molji,
hecno, jaz pa živim v blaženi nevednosti: le Enko sem spoznala preko foruma, pa seveda Pilgrima sedaj poznam. Tudi za ostale sem mislila, da so “navadni” bralci in ne pisci. Sama bi kot navadna bralka beletristike (in hudo obrobna avtorica nekaj strokovnih del) raje ostala anonimna, že tako me hudo izdaja moj stil pisanja na forum in bralski okus.
Me je pa sedaj začelo hudo zanimati, kdo ste vsi tukaj zbrani molji.
LP
Titija
Imam srečo, ker me moja brezimnost ne ovira, da se ne oglasim. Če bi stopili iz anonimnosti, da razkrijemo, kolikšen delež je prispeval kateri od moljev k razvoju jezika – ne najdem svojega mesta v omenjeni skupini. Ker tukaj ne šteje branje pravljic…
Zakaj (zadnje čase redkeje) pišem na tem forumu? Ob prvih prebiranjih leta nazaj sem dobila občutek, da bi bilo dobro, če bi forum skrenil iz strogo literarno kritične poti, da bi se ljudje spet spomnili, kaj vse ti lahko da knjiga. Da mu je treba vdihniti nekoliko topline. A od tistih časov se je klima spremenila in danes vas je prav luštno brati, spremljati, kako znate pokazati tudi svojo razigrano plat.
In če se vrnemo k temi iz naslova, morda koga zanima :-).
V Konzorciju bodo menda danes pa le začeli prodajati Coco Dias. Res so zanimive tele distribucijske poti, ja. Včeraj sem namreč dala iz rok tisto darilo. Ki žal ni bilo knjiga Brine Svit :-(.
Za največje fene pa: http://www.mladinska.com/emag.aspx?docid=334527&nodeid=2803
Enka, ti trdiš, da sem ena čisto navadna Jožica Novakova?????
😉
Da ne bo kdo užaljen, včasih sva se na Starševskem čveku (al kje drugje, ne vem več?) kar precej zbadali in zraven smejali vsem, ki so nasedli…
Anonimnost mi je všeč zato, ker menim, da ko za nekoga veš, kdo je (ali kaj je po poklicu), ga sprejemaš in ocenjuješ drugače (uf, sem skvačkala tale stavek!) …
..ki je bil Val in je čisto tiha bralka, ki se le redko oglasi, se strinja, da je anonimnost “kul” in da je verjetno kar veliko ljudi, kot pravi Enka, ki le veliko beremo in s strokovnostjo nimamo nobene zveze.
Moram priznati, da vas redno prebiram že nekaj let in da mi mnenje nekaterih močno pomaga pri izboru knjig in da sem prav po vaši zaslugi izvedela za veliko bralnih poslastic.
Tako si vsakič prav po zaslugi vašega pisanja naredim seznam knjig, ki jih “moram” prebrati in žal mi še vedno ne uspe prebrati vseh, ker je seznam vedno daljši.
Tudi tisi, ki večinoma le “tiho” beremo, načeloma vsaj za nekatere vemo, kdo so in s tem se mi ne zdi nič narobe.
Fino je, da pišete in da drugi lahko beremo in prebiramo razprave o knjigah, ker za pisanje, kot je že dejala Enka, preprosto nimamo dovolj poguma. Sem za čimveč čimbolj živih knjižnih debat!
V veselje mi je biti v vaši družbi, pa čeprav na skrivaj…
Tudi jaz imam Coco Dias. Svojo lastno. Sem spet enkrat podprla domačo književnost. Pa četudi je v bistvu francoska :-). Sem namreč ugotovila, da je naša knjižnica nabavila cele 3 (z besedo: TRI) komade Zlatih vrat!!! Na Odveč srce, ki je je 18 primerkov, sem kakšno leto čakala zastonj…in si jo potem sposodila pri žlahti.
Itak sem bila včeraj po prihodu iz knjižnice precej razpištoljena. En čuden nov veter veje po Prežihovem Vorancu…zelo čuden. Kdo ve, so menjali vodstvo ali kaj?