Chios
Živjo!
Čez dober teden se odpravljam na CHIOS in me zanim kakšne so vaše izkušnje s počitnikovanjem na tem otoku. Izredno vesela bi bila informacij glede rentanja avta oz. skuterja (cena, je otok dovolj “varen” za motorček…), dobrih restavracij, kaj se resnično splača videti… Če se boste pa še sami kej spomnili pa kar na plan z informacijami. Zaenkrat namreč vem samo tisto, kar piše na internetu, to so bolj uradni podatki otoka.
Hvala in lp,
Katarina
Mogoče ti bo v prijetno branje ta članek iz Dela. Ga kopiram, ker mogoče povezava ne deluje vsem uporabnikom:
DELO; Sre 30.08.2006
Lagodnost, drugo ime za življenje na grškem otoku Chios
Dragulj sredi Egejskega morja je bil v zgodovini sopomenka za blaginjo in lagodno življenje, ki ga je zagotavljala mastika, pomembna izvozna surovina – To je raj za tiste, ki iščejo blaženi mir
»Na katerem otoku sva?! Kje je žur, kje so punce? Mar ni to Ios?« sta me zbegano spraševala mlada Danca na peščeni plaži Karfasa s kitaro v roki in težkimi nahrbtniki. Ko sta kupovala vozovnice za trajekt, ju prodajalec ni dobro razumel. »Here no Ios, just Chios!« je zatrjeval. Zvenelo je dovolj podobno, zato sta bila prepričana, da gresta v pravo smer. »Če sta se namenila na Ios, to res ni pravi otok za vaju,« sem razumevajoče razložila. »To je namreč Chios, ki se sliši zelo podobno, zato ju številni zamenjujejo. Sicer pa je popolnoma drugačen; kar zadeva žure, skoraj ‘penzionističen’. To je raj za tiste, ki iščejo blaženi mir.«
Za začetek bi mlada Danca lahko vzela v roke zemljevid in hitro bi jima postalo jasno, da Chios in Ios, zadnjega namreč v svetu propagirajo kot »Party Island«, nista v isti smeri. Skratka, Chios je otok, ki leži najbliže zahodni turški obali. Od nje je oddaljen pičlih šest kilometrov in s peščene plaže v Karfasu se turško riviero sijajno vidi. Je otok, ki leži v Egejskem morju, v objemu Dodekanov. Kraj, kamor si prideš spočit ušesa, kjer sta na prvem mestu lagodno uživanje ter počivanje na plaži in kjer imajo vsi domačini nasmeh do ušes in kjer vsako jutro slišiš prijazen »Kalimera!« bližnjega soseda.
Pilot vadi pristajanje
Večja slovenska agencija, ki je to poletje prva (in edina) začela voditi na turistično še nesprijeni Chios, je povedala, da smo počitnikarji, ki smo se tja odpravili v prvih junijskih dneh, prva slovenska odprava. In res: letalo Adrie Airways je bilo na pristajalni stezi Chiosa prva slovenska jeklena ptica. Za originalnost je vredno malo potrpeti, zato se niti nismo pritoževali, ko nas je kapitan Jeras iztovoril na Kosu, potem pa sam odletel vadit pristajanje na Chios. Nato se je vrnil po nas, da smo pisti skupaj vzeli nedolžnost.
Prvi Slovenci na otoku smo bili za domačine kar nekakšni eksoti, saj jim je bilo treba nenehno razlagati, kakšna je mala Slovenija. Čeprav od Grčije nismo zelo oddaljeni, do Chiosa je slabi dve uri leta, nas ne poznajo prav dobro.
Osvežujoči vetrovi
Chios oznanjajo kot otok brezskrbnosti in lagodja. Tak tudi je. Deli se na gorati severni in južni – nižinski ozeleneli svet. Deviških, še neokrnjenih plaž pa je veliko na obeh koncih in še na vzhodnem ter zahodnem delu. Chios je otok na prepihu. Pravega zavetrja ni niti v romantičnih osamljenih zalivčkih. Veter daje blagodejen občutek hladu, a na kožo je treba paziti tudi na bolj oblačen dan. Navadno vleče s severa, zato je tudi v najtoplejših dneh leta sveže.
Rajske plaže so vseh vrst, od grobih kamnitih, prijetno prodnatih, do rumenih sipko peščenih. Tu je celo poldrugi kilometer dolga vulkanska »črna« plaža Emporio, iz proda, ki so ga tisočletja izklesala iz vulkanske kamnine. Okrogli, žametno gladki in na oko mični črni kamenčki pogosto končajo kot spominčki v žepih dopustnikov. Divja Elinda omogoča intimnost, zalivček pogosto obišče kaka jahta. Najbolj romantična plaža je Trachili, ki je od zgoraj čisto taka kot velikanski srček ali pa mična ženska ritka. V sosednjem zalivu je vasica Lithi, raj za deskarje. Zakaj, postane očitno, ko pomolim nos iz najetega avtomobilčka in mi ga skoraj odpihne!
Otok ima pestro zgodovino. Zaradi strateške lege je bil središče velikih civilizacij, zibelka helenističnega duha in ena najpomembnejših trgovskih postojank v srednjem veku ter med turško okupacijo. Želeli so ga osvojiti tako Turki kot Genovčani. Glavno mesto Chios, ki ga domačini imenujejo Chora, je še vedno pomembno pristaniško mesto. V njem živi več kot pol otočanov.
Če se vam zahoče zabave, boste prav tu našli živahnejšo kavarno ali ouzerijo z glasbo, a predvsem v glavni turistični sezoni. V glavnem mestu so arheološki in bizantinski muzej ter mošeja z marmornim vodnjakom Maleka Paše. Malo ven iz mesta, v Daskalopetri, si je mogoče ogledati znamenito Homerjevo skalo, ki je bila nekdaj znano preročišče. Do trditev, da je sloviti pisec Iliade in Odiseje res živel in poučeval prav tu, pa je treba ohraniti malce distance, saj si primat Homerjevega rojstva in ustvarjanja lastijo skoraj vsi grški otoki!
Vasice kot iz srednjega veka
Chios je turistično še precej neomadeževan otok, ki so ga prvi začeli odkrivati Nizozemci in Skandinavci. Nemcev in drugih, ki jih najpogosteje vidimo na grških otokih, je še malo. Domačini pravijo, da jim nagaja izjemno kratka pristajalna pista, zaradi katere lahko na otoku pristajajo samo majhna letala z največ 50 ljudmi. Množičnega turizma torej še ni.
Karfas in Chios sta bolj turistična, medtem ko v notranjosti otoka, v malone srednjeveških vasicah, srečate le domačine. Naj se vam ne mudi. Lagodno spijte kavico, ouzo ali okusen sladek liker iz mastike. Zelo so gostoljubni in da je Chios res otok blaginje in prijaznih nasmehov, boste spoznali že prvi dan.
Dolgo je v Grčiji veljalo, da so prebivalci Chiosa najbogatejši. Z izjemo obdobja turških vpadov so res dolga stoletja živeli v blaginji. O tem priča še vedno živ izrek »Živeti kot na Chiosu«. Simpatične so stare mamke, kljub pripeki od glave do peta oblečene v črno, ki se ne dajo motiti, tudi če je očitno, da ne razumete grško. Pripovedujejo vam svojo zgodbo, potem pa kimate in malce krilite z rokami in vse je zmenjeno.
Potep po zavitih in ozkih tlakovanih ulicah vasic Mesta in Pyrgi je navdihujoč. Sredi Meste stoji cerkev Taxiarches, zgrajena leta 1412, pravokoten trg pa obdajajo taverne z domačo otoško kuhinjo. Pyrgi slovi po zanimivih pročeljih z značilnimi vzorci, omet je spraskan s posebno tehniko, ki ji pravijo xista. Takih stavb ni videti nikjer drugje. Z okovanih ograj in balkonov, ki se med seboj skoraj dotikajo, visijo snopi paradižnikov, ki se sušijo na poletnem soncu.
Nekje skorajda na geometrijski sredini otoka stoji na manjši vzpetini bizantinski samostan Nea Moni, ki je pod Unescovo zaščito. Zlate mozaike so med obiskom naše skupine ravno obnavljali, a izjemoma smo smeli vreči oko na nezavarovane dragocenosti. V samostanu je tudi kostnica z lobanjami žrtev iz obdobja turških vpadov.
Kot da se je kolesje stoletij zavrtelo nazaj, pa je občutek ob pogledu na vzpetino s strmo padajočimi pečinami, kjer stoji vasica duhov – Anavatos, kjer živi le nekaj domačinov. Tragična usoda je Anavatos za vedno zaznamovala: ko so jo Turki napadli, so se ženske in otroci (moški so bili v vojski) raje pometali z visokih pečin, kot da bi jih zajeli v suženjstvo.
Dragocena mastika
Pogled na z borovci in srebrnimi oljkami posuto pokrajino Mastikochoria je po obisku Anavatosa pomirjajoč in blagodejen. Pokrajina je ime dobila po najpomembnejši rastlini, ki raste na otoku: mastiki. Mastika (z latinskim imenom Pistachia lentiscus chia) je hecna rastlina, ki uspeva samo na jugu Chiosa in je še zdaj pomembna izvozna surovina. V najbolj ognjevitih vpadih leta 1822 so Turki uničili skoraj ves otok, a prizanesli mastikovim vasem. Dišeča smola, ki se izceja iz lubja rastline, je bila dragocena tudi za sultana.
Mastika v obliki grma ali drevesa izceja smolo. Domačini prestrežejo smolnate »solzice« in jih uporabijo za vrsto izdelkov, recimo zobno pasto, ki beli zobe, žvečilni gumi (ki ima enak učinek), sladice (zelo okusna je bela čokolada z njo), iz nje delajo znameniti liker, ki ga lahko kupite povsod. Z njim vas na Chiosu vedno pogostijo po koncu obroka v gostilni. Mastika je digestiv in ima tudi razkužilni učinek. Vsekakor je razlogov za še eno šilce dovolj!
Da je res strateška surovina, pove podatek iz zgodovine, da so tatovom mastike sekali ude (roko ali nogo, odvisno od velikosti tatvine), najdrznejše pa so skrajšali celo za glavo.
Dragica Sušnik
Bila s punco na Chiosu (izgovori se: Hios) konec avgusta 2008.
Lep otok, tudi za dva tedna je kaj za raziskovati s skuterjem in ga je kar veliko za prevoziti. Turizem mislim, da jim predstavlja 2% dohodka in res ni razvit. Še tisti turisti, ki so, so po mojem občutku, večinoma Grki, oz. grški izseljenci, ki se s celega sveta vračajo na dopust v domovino.
Res pristno upočasnjeno grško vzdušje.
Plaž je kolikor hočeš, tudi avgusta ni problem najti plažice, ko si na njej čisto sam. Absolutno priporočam najem skuterja oz. avta in nakup zemljevida. Plaže najdeš res rajske s kristalno čisto vodo.
Seveda pa kakšna stvar tudi zmoti. Tokrat ni nič narobe z domačini:-) ampak gre za “naravni pojav”. Na Chiosu je namreč za moje pojme ogromno seršenov. Kot recimo os pri nas lansko poletje.
Npr. na “uradno najlepši plaži otoka” Elinda, nam je celo sama vodička odsvetovala obisk, ker naj bi bili ob plaži izviri sladke vode, ki privabljajo roje seršenov.
Domačine to sicer nič ne motijo (saj, kaj pa lahko naredilo?) in jih odganjajo kot muhe, midva sva imela pa kar malo slab feeilng, ko ti 5 cm komadi letajo okrog glave. Npr. prideš v restavracijo in natakarji v svoji ležernosti niso ravno takoj pospravili krožnikov za gosti pri sosednji mizi in se na ostankih hrane takoj pase kakšnih 15 komadov.
Jaz noisem bil ravno sproščen glede tega, ker sršenov pik ti pa verjetno lahko kar malo pokvari počitnice.
Če je še kdo malo bolj “občutljiv na te zadeve” naj na to računa.
Živijo!
Priporočam ta otok, ker je resnično ljubek. Sršenov pa je na nekaterih plažah res veliko, ampak niso napadalni (no, če jih ne dražiš).
Lani sem bila en teden na Kosu, ki se mi je prav tako močno vtisnil v srce.
Reportaža o Kosu izide v Tripu naslednjo sredo (23. junija) oz. najkasneje en teden zatem.
LP od avtorice 🙂
Zanimivo, kako nekateri ljudje povsod najdete lepe stvari… Jaz sem letos četrtič obiskala Grčijo, tokrat otok Chios in bila zelo razočarana. Pod “pristno grško domače” sem si kaj hitro prevedla “umazano, nasmeteno, neurejeno”. Otok je dobesedno posut s smetmi, turizma pa ni tako malo, kot pravite. Nimam podatka v %, ampak ljudje pravijo, da so najlepše, urejene plaže sredi julija in avgusta čisto zasedene. Lepo bi lahko živeli, če ne bi bili taki lenuhi in bi vsaj malo skrbeli za okolje in naravo. Katero koli lepo stvar želiš pogledati od blizu, povsod svinjarija in smeti. Z majhnim otrokom pa sploh odsvetujem, saj smo bili nameščeni v hotelu na peščeni plaži v Karfasu, ki je bila dobesedno posuta s smetmi, kot bi en razsipal kanto plastike in čikov. Res da smo si želeli raziskati otok in najti lepe plaže tudi drugje (nekaj lepih plaž in zanimivih vasic kot je Mesta je žal vse, kar ima otok ponuditi lepega), par dni smo pa le nameravali počivati na hotelski plaži, a žal nismo mogli, ker sem med razno svinjarijo, ki je v glavnem posuta med ležalniki in senčniki (ki jih baje zaračunavajo!!!), našla tudi glaževino. Hotel naj bi bil 4*, v resnici pa smo imeli med drugim plesnivo porjavelo zaveso v kadi, od katere so se luščili celi kosi barve, kopalnica tako majhna, da se tudi obrniti nisi mogel normalno, oprema v sobi v celoti vsaj 30 let stara, ničesar niso menjali ali popravili… postelje popolnoma neudobne, hrana srednja žalost, osebje sicer večinoma ok, razen ene zoprne kelnarce, ki je znala lepo “začiniti” kosilo. Kat. 4* je v glavnem velik nateg.
Pristne neobljudene grške vasice in prijazni domačini… ja, ampak nič od tega ni izgovor za svinjarijo, ki jo imajo povsod, kamor pogledaš.
Res zanimiva izpoved o osebnem videnju otoka. Predvidevam, da si prej 3x obiskala lekarniško čisto hotelsko grčijo. Ko to grčijo spraviš v eno majhno kopalnico in ozke stene stanovanja, potem si lahko kjerkoli na svetu. Ko pa greš ven izza sten, ko začutiš utrip, dihanje, vonj dežele kjer bivaš, kontaktiraš z domačini, potem lahko rečeš, da si bil na obisku pri tebi izbrani destinaciji.
Ne bom izpostavljal nobenega grškega otoka, tudi kritiziral ne bom, če pa v grčiji ne zaznaš nebeških lepot v ljudeh, naravi,…škoda časa, ne hodi več v grčijo!
Lansko leto smo počitnikovali na Chiosu, krasen otok s prekrasnimi ljudmi. Prilagam priponko s potopisem, mogoče komu pride kaj prav 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.