Cepljena in izolirana pa se še vedno bojim
Moje življenje zgublja ves smisel, saj ga hromi moj strah pred covidom. Takoj, ko se je ponudila možnost dela od doma sem jo sprejela in s tistim dnem sem začela zavračati vse fizične stike. Prijatelji so se nekaj časa trudili z mano, s so tudi bolj vztrajni obupali. Sem trikrat cepljena (so bili v cepilni enoti pripravljeni ugoditi mojim pogojem, da resnično nisem srečala nobenega človeka), nosim masko, plavalna očala, razkužujem roke, z nikomur se ne družim, hrano si naročam preko spleta. Že skoraj dve leti nimam stika z ljudmi, razen po telefonu. Stanovanje zapuščam v jutranjih ali večernih urah, da grem na sprehod. Po moje sem razvila neke vrsto anksioznosti. Zdravnici sploh ne upam povedati, da ne bi slučajno želela, da pridem v njeno ordinacijo. To bi me pokopalo. Hvala bogu v vsem tem času tudi moja kronična bolezen miruje. Kako se pa vi soočate s negotovimi časi, ki jih imamo? Jaz včasih mislim, da se mi bo zmešalo. Čeprav vem, da mi poročila škodijo, brez njih ne morem. Moram preverjati kaj se dogaja. Rada bi bila bila spet brezskrbna, rada bi moje normalno življenje nazaj.
V bistvu meni gre vedno bolje. Pred covidom sem imel precej bojazni in sem si vedno umil roke, ko sem prišel domov. Sedaj tega ne praktiricam več, saj po informacija, ki sem jih prejel sedaj vidim, da mi ne morem živeti brez mikrobov in zato probam pojesti čim več mikrobov. Zato pred malico si ni umijem rok ampak šele po malici, da sperem dol maščobo.
Od nekdaj sem taka, da se mi zdi, da kar vidim viruse in bakzerije, ce kdo v moji blizini zakaslja ali kihne, pa na busih na rockah, na kljukah vrat in podobno.
Ze 20 let in vec nosim v torbici vlazne robcke, da si lahko tudi zunaj, kjer ni tekoce vode, obrisem roke, kar obstajajo pa mala zeona razkuzila, pa imam to vedno s seboj.
Torej, roke si razkuzim, ce kdo kihne, vzamem C vitamin in grem naprej, s tem je zame moj problem resen. Tudi zdaj v korona casu se obnasam enako, edino s to razliko, da zdaj pac moram nosit masko.
Sem včeraj govorila po telefonu z nekom, ki se zaradi covida vedno bolj boji ljudi.
Me je strah, da bo takšnih vedno več in da bo splošna odtujenost najvišja cena, ki jo bomo plačali v tej pandemiji.
Sicer sem trikrat cepljena kronična bolnica v sedmem desetletju, se relativno pazim, a vseh osebnih stikov si ne pustim vzeti. Raje umrem.
Poglejte kako je treba delovati in si izboriti svobodo ter boriti proti fašistični golazni, ki deli narod in ustvarja lažen strah.
https://www.facebook.com/iveta.saminka/videos/1526927134347846
Skoraj nora, 05.12.2021 ob 16:42
Moje življenje zgublja ves smisel, saj ga hromi moj strah pred covidom. Takoj, ko se je ponudila možnost dela od doma sem jo sprejela in s tistim dnem sem začela zavračati vse fizične stike. Prijatelji so se nekaj časa trudili z mano, s so tudi bolj vztrajni obupali. Sem trikrat cepljena (so bili v cepilni enoti pripravljeni ugoditi mojim pogojem, da resnično nisem srečala nobenega človeka), nosim masko, plavalna očala, razkužujem roke, z nikomur se ne družim, hrano si naročam preko spleta. Že skoraj dve leti nimam stika z ljudmi, razen po telefonu. Stanovanje zapuščam v jutranjih ali večernih urah, da grem na sprehod. Po moje sem razvila neke vrsto anksioznosti. Zdravnici sploh ne upam povedati, da ne bi slučajno želela, da pridem v njeno ordinacijo. To bi me pokopalo. Hvala bogu v vsem tem času tudi moja kronična bolezen miruje. Kako se pa vi soočate s negotovimi časi, ki jih imamo? Jaz včasih mislim, da se mi bo zmešalo. Čeprav vem, da mi poročila škodijo, brez njih ne morem. Moram preverjati kaj se dogaja. Rada bi bila bila spet brezskrbna, rada bi moje normalno življenje nazaj.
@ Skoraj nora
Zlatolaska ujeta v stolpu… mogoče najdeš navdih. ?
n525, 05.12.2021 ob 17:36
Sem včeraj govorila po telefonu z nekom, ki se zaradi covida vedno bolj boji ljudi.
Me je strah, da bo takšnih vedno več in da bo splošna odtujenost najvišja cena, ki jo bomo plačali v tej pandemiji.
Sicer sem trikrat cepljena kronična bolnica v sedmem desetletju, se relativno pazim, a vseh osebnih stikov si ne pustim vzeti. Raje umrem.
Naj se kar skrivajo doma. Mi ne rabimo ovc v novem hrabrem svetu.
Sama sem tudi huda pljučna kronična bolnica, trikrat cepljena, a vse ostalo v mejah normale. Ne hodim na obiske a s prijatelji se dobimo zunaj, ko gremo hodit, tudi v trgovino grem, poskušam pa takrat, ko ni največje gneča, imam masko tak kjer jo je treba imeti, to pa je to. Tako v mejah normale in po zdravi pameti.
Najprej bi ti rad napisal, da te razumem avtorica – Tudi mene je COVID psihično dokaj zdelal – mene sicer v drugo smer. Sam sem zelo slabo prenašal lockdowne – zato izredno spoštujem vse ukrepe/priporočila/navodila za cepljenje, ker se bojim rasti okužb in posledično grozljivo neprijetnih ukrepov. Takrat, ko napovedujejo ukrepe cel dan živčno čakam odločitve in preverjam novice, ter upam, da ne bodo zapirali. Sedaj, ko so uvedli ta PTC in grem lahko v prihajajočem tednu po tretjo dozo sem sicer bolj miren, ker imam občutek, da bodo zapirali res v skrajni sili in le za kratek čas. Prav tako pa verjamem, da bom cepljeni (sploh trikrat cepljeni) upravičeni do blažjih ukrepov – verjamem, da se bi v primeru zaostrovanja šlo najprej v PC – tako, da jaz sem sedaj bolj miren…
Po moje poiskusi reševati postopoma. Najprej snemi zaščitna očala – to naj bo prvi izziv, da zapustiš stanovanje le z zaščitno masko. Naslednji izziv naj bo, da greš na sprehod z eno dobro prijateljco/prijateljem (na začetku ga prosi, da je PTC – da se boš ti bolj varno počutila), v naslednji fazi probaj iti s tem prijateljem/prijateljico v času, ko ni gneče na kakšno gostinsko teraso na kavo. V naslednji stopnji, ko ti bo to lagodno obišči kakšno dejavnost, ki si jo prej imela rada (fitnes/muzej/galerija/nakupovanje…) v času, ko ni gneče… Preprosto si dajaj postopne izzive, ki ti bodo omogočali nekoliko bolj sproščeno življenje kljub preventivnim ukrepom. Na srce ti pa polagam, da imej v mislih še dve dejstvi (vem, da je lažje napisat kot narediti) – 1. Trikrat si cepljena in trikratna cepljenost dobro ščiti pred težkim potekom – tudi, če boš slučajno (prepričan sem, da se boš ob postopoma sproščenem življenju še vedno zelo pazila) zbolela boš verjetno imela glede na trikratno cepljenost blažji potek bolezni. 2.Prav tako pa (to tudi sama veš) takšno životarjenje ni življenje-včasih je treba in je vredno v življenju za lepa doživetja tudi malo tvegati – in za lepe trenutke se (če je tveganje razumno) se le-to izplača…
to so storili mediji s tem. sem zbujanjem strahu in politika in ta stroka…
samo en nasvet… zavestno moras iz tega, ker sicer ne samo, da si psihicno skodujes, si tudi imunsko skodujes … stres ti ubija odpornost in s tako psihozo bos se prej zbolela lahko tudi za korono, ki se jo tako bojis…
te razumem, ampak moraš zavestno to narediti ker ce ne, se ti bo zmešalo…
-
meni je to kapnilo ze v prvem valu, ko so na popu naredili prispevek o tem kako moramo v trgovino in iz nje doma… cel protokol kaj najprej odlozimo, vrstni red kdaj so toke umijemo in kaj potem primemo in kako umivamo vsako embalazo… ko sem to videla sem si rekla… jaz tega ne bom, ker ce bi, bi se mi sfuzlalooo… ne, ne bom, mediji ste zmesani kaj nam kazete, sem si takrat rekla… zavestno, da ohranis umsko zdravje… psiha je tudi del zdravja… drzi ga,
da ti je mediji in ta namensko spsihirana politika in politicni dohtarji, oni namensko to nam unicujejo…
vzami si zdravje, psihicno zdravje nazaj, zavestno… ne pusti se jim…
Bi-Ke, 05.12.2021 ob 21:35
Najprej bi ti rad napisal, da te razumem avtorica – Tudi mene je COVID psihično dokaj zdelal – mene sicer v drugo smer. Sam sem zelo slabo prenašal lockdowne – zato izredno spoštujem vse ukrepe/priporočila/navodila za cepljenje, ker se bojim rasti okužb in posledično grozljivo neprijetnih ukrepov. Takrat, ko napovedujejo ukrepe cel dan živčno čakam odločitve in preverjam novice, ter upam, da ne bodo zapirali. Sedaj, ko so uvedli ta PTC in grem lahko v prihajajočem tednu po tretjo dozo sem sicer bolj miren, ker imam občutek, da bodo zapirali res v skrajni sili in le za kratek čas. Prav tako pa verjamem, da bom cepljeni (sploh trikrat cepljeni) upravičeni do blažjih ukrepov – verjamem, da se bi v primeru zaostrovanja šlo najprej v PC – tako, da jaz sem sedaj bolj miren…
Po moje poiskusi reševati postopoma. Najprej snemi zaščitna očala – to naj bo prvi izziv, da zapustiš stanovanje le z zaščitno masko. Naslednji izziv naj bo, da greš na sprehod z eno dobro prijateljco/prijateljem (na začetku ga prosi, da je PTC – da se boš ti bolj varno počutila), v naslednji fazi probaj iti s tem prijateljem/prijateljico v času, ko ni gneče na kakšno gostinsko teraso na kavo. V naslednji stopnji, ko ti bo to lagodno obišči kakšno dejavnost, ki si jo prej imela rada (fitnes/muzej/galerija/nakupovanje…) v času, ko ni gneče… Preprosto si dajaj postopne izzive, ki ti bodo omogočali nekoliko bolj sproščeno življenje kljub preventivnim ukrepom. Na srce ti pa polagam, da imej v mislih še dve dejstvi (vem, da je lažje napisat kot narediti) – 1. Trikrat si cepljena in trikratna cepljenost dobro ščiti pred težkim potekom – tudi, če boš slučajno (prepričan sem, da se boš ob postopoma sproščenem življenju še vedno zelo pazila) zbolela boš verjetno imela glede na trikratno cepljenost blažji potek bolezni. 2.Prav tako pa (to tudi sama veš) takšno životarjenje ni življenje-včasih je treba in je vredno v življenju za lepa doživetja tudi malo tvegati – in za lepe trenutke se (če je tveganje razumno) se le-to izplača…
clovek oprosto ce te moram razocarat, prevec nasedas, da nos kot cepljeni bolj svoboden… nisi videl odlpka, da v kolikor orides v slucajno stik z pozitivnim z omikronom, bos v karanteni, pa si lahko polno cepljen… ni pomembno, zaprt si… cepljene so vas s temi bonitetami nategnili… poglej aut vsi so zaprti
Sočustvujem, da te je kovit pahnil tako globoko. Meni tudi ni simpatično tole vse skupaj ampak vseeno poskušam vzdrževati eno normalno psihično stanje s tem, da sem si v glavi uredila kaj je zame sprejemljivo in kaj ne. Zdaj plujem po mirnih vodah, sem bila pa na tem, da me odnese v tisto smer kamor je tebe. A ja, pa jaz ne sme smem biti cepljena.
Mislim, nimam komentarja, zakaj se zaradi ENE izmed bolezni tako psihirate, ko pa jih je na svetu več tisoč. Umrete lahko že ko grete z avtom v trgovino, v nesreči, pa se tudi v naprej ne sekirate in obremenjujete s tem. Ne morem verjeti kaj naredijo mediji. V teh 2 letih, nisem bila bolna niti enkrat, ne nosim maske, živim isto kot pred tem obdobjem, in mi ne manjka nič. Komu je katera bolezen usojena, mu pač je- ne moreš nič. Ne razumem pa tega psihiranja pa delanja škode samemu sebi.
potunkala si se, 05.12.2021 ob 17:35
Od nekdaj sem taka, da se mi zdi, da kar vidim viruse in bakzerije, ce kdo v moji blizini zakaslja ali kihne, pa na busih na rockah, na kljukah vrat in podobno.
Ze 20 let in vec nosim v torbici vlazne robcke, da si lahko tudi zunaj, kjer ni tekoce vode, obrisem roke, kar obstajajo pa mala zeona razkuzila, pa imam to vedno s seboj.
Torej, roke si razkuzim, ce kdo kihne, vzamem C vitamin in grem naprej, s tem je zame moj problem resen. Tudi zdaj v korona casu se obnasam enako, edino s to razliko, da zdaj pac moram nosit masko.
Moja znanka je skoraj podobna tebi, le očal ne uporablja. Klicala je psihiatra in povedala za problem. Dobila je uro in se je pogovarjala z njim prek telefona, tako kot bi bila v ordinaciji. Poskusi še ti.
emmma938, 06.12.2021 ob 13:52
Moja znanka je skoraj podobna tebi, le očal ne uporablja. Klicala je psihiatra in povedala za problem. Dobila je uro in se je pogovarjala z njim prek telefona, tako kot bi bila v ordinaciji. Poskusi še ti.
Zakaj bi?
Zivim cisto ok in normlano, hodim ven, hodim med ljudi, cepljena nisem, kovid me v moji glavi ne ogroza nic bolj kot me je pred 15imi leti navaden prehlad.
To, da si razkuzim roke, ko stopim ven iz trgovine ali avtobusa, je pa zame osebna higiena.
Kako se soočamo s situacijo…niti enkrat cepljena, povsod brez maske…rokujem se z vsakim ki se ne boji življenja, objemam svoje prijatelje…ne bojim se korone, ne bojim se življenja…ŽIVIM polno življenje, veliko v naravi, s pozitivno energijo in meni dragimi ljudmi.
Punca draga, ŽIVOTARIŠ, ker se bojiš ŽIVETI…razmisli, je to kar živiš sedaj dejansko življenje????
Evo, imas dokaz da tvoje zivljenje ni v tvojih rokah. Predaj svoje zivljenje Stvarniku- Jezusu Kristusu,kajti On je gospodar vsega.
On sam je rekel: svoj mir vam zapuscam,svoj mir vam dajem.ne dajem vam ga,kakor ga daje ta svet…to pa je mislil za tiste,ki ga sprejmejo za svojega Odresenika in Gospoda.
Forum je zaprt za komentiranje.