Cena prevajanja
Cene so zelo različne, je pa tako, da za malo denarja dobiš tudi malo muzike. Za dober prevod je treba odšteti najmanj 5.900 sit / avtorsko stran (1500 znakov brez presledkov). Žal je danes tako, da lahko prevaja že vsak, ki ima pet minut časa in posledično je kvaliteta nekaterih prevodov na najnižji možni ravni, kar se vidi tudi na spletnih straneh posameznih podjetij, ki oglašujejo v tujih jezikih. Prevod se da dobit že za zelo nizko ceno, ampak žal boš dobila tudi veliko skrupucalo, tudi če gre za prevod v slovenščino. Verjemi, sem že 10 let v tem in vem kako stvari stojijo. Če hočeš več informacij, mi pošlji mail na
girlietalk@email.si
Ko se že ravno zgražate nad nizkimi cenami za prevajanje, naj vam povem, da je avtorski honorar za 1800 bruto znakov moje knjige bil 2000 SIT bruto, kar pomeni, da sem dobila na roke le 1550 SIT za tipkano stran. Ne vem, s kako moralno pravico bi potem prevajalec zahteval in morda celo dobil 5900 SIT.
Pa nikar ne sklepajte, da gre za nekvalitetno delo, gre le za to, da novih avtorjev založbe kratkomalo ne spustijo noter, če pa že, je cena taka, kot jo vidite. Take zneske za prevod lahko zahtevajo le “kraljevi” lektorji ali lektorji diplomskih nalog na črnem trgu od tistih študentov, ki si sami ne znajo pomagati.
Človeška pogoltnost ne pozna meja!
Zakaj zahteva tako ceno – zaradi vseh “malenkosti”, ki gredo cesarju (bom recikliral izračun, ki sem ga naredil že na enem drugem forumu, izhaja iz cene 5000 SIT na stran):
Če pogledaš s stališča prevajalskega podjetja: 5000 SIT na stran, prevajalska norma je recimo 7 strani na dan za resen prevod pri osemurnem delavniku. Država pobere 20 % DDV, torej prevajalec zasluži 28.000 SIT na dan. Mesec ima v povprečju 20 delovnih dni, torej 560.000 SIT na mesec. Sliši se odlično. Eh, zaposleni ima en mesec na leto dopusta, torej mora v 11 mesecih zaslužiti za 12, torej * 11 / 12, 413.333 SIT na mesec. Še vedno lepo. To vstaviš v http://www.src.si/storitve/opla/izracun.asp kot bruto bruto plačo (to je tisto, kar podjetje v resnici plača, čeprav davek na plače in dodatni prispevki na plačilnem listu potem niso prikazani) in dobiš neto 216.401,70 SIT – pri tem, da prevajalska firma ni zaslužila niti tolarja. V resnici mora nekdo plačati še elektriko, pisarno, računalnik, kakšen slovar, iskati delo, prevajalec gre kdaj tudi na bolniško … in na koncu ugotoviš, da prevajalec ne bo dobil niti 150.000 SIT neto na mesec.
Stvar je seveda ugodnejša, če delaš kot študent (še bolj seveda, če delaš na črno brez računov), ampak tega statusa ne moreš vleči večno. Ugodneje je najbrž tudi, če ne delaš kot podjetje ampak kot samostojni prevajalec in plačuješ minimalne prispevke (in upaš, da boš potem s pokojnino preživel).
Založbe se glede honorarjev pogovarjajo o ceni na avtorsko polo. Cena prevajanja, preračunana na avtorsko stran, ni niti približno tako visoka kot pri prevodih krajših besedil. Kolikor je meni znano, je precej bližja izkušnji MimeŠ kot pa napotkom mirmi. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali ima mirmi s tako ceno resnične izkušnje pri kakšni založbi.
ali pa upaš, da ti bojo možgani služili do konca tvojih dni in boš pač do konca prevajal in s tem služil….pa ne boš penzije potreboval…
ampak ljudje so krvoločni na denar in mladi imajo več moči in energije, tako da pridejo veselo zadaj…
sicer pa tudi izkušnje niso kar tako…
jaz prevajam preko študenta in na koncu vedno izkušen prevajalec pregleda stvar in zavrne, če ni po njegovem okusu (ne vem, zakaj potem ne prevede sam) in tudi preko študenta ni toliko plačano…
ker smo pač študentki 🙂 je pa za preživet in bolje kot v lokalu
Zdravo! Mene pa zanima, če lahko prevaja tudi kdo, ki nima diplome. Sama sem dvopredmetna študentka, in sicer slovenščine (nepedagoška smer) in politologije (APJU), imam opravljen izpit iz angleščine (pri RIC-u, višji nivo, odlično) in občasno potujem. A imam kakšne možnosti, da si bi denar služila s prevajanjem, ko bom diplomirala ali je diploma nujna? Na primer, da bi se sama posvečala jeziku …
Nočem ničesar sugeritrati in ne govorim o tebi, ker te ne poznam. Kar imam jaz izkušnje s študenti pa so njihov izdelki skoraj praviloma zmazki. Oprosti, ampak drugih besed ne najdem, ker sem videla že veliko njihovih prevodov. Veliko je dobesednega prevajanja in preveč okornih stavkov. Seveda so med njimi tudi izjeme, a žal jih je zelo malo.
Izračun je seveda povsem razumljiv, toda, mar avtor lahko živi od zraka? Misliš, da eno avtorsko polo napišeš kot so včasih strojepiske prepisovale zapisnike?
Če se prevajalec ustavi za kako besedo ob slovarju, da ji najde najustreznejši prevod, mar misliš, da avtor v maternem jeziku nikoli ne “išče” ustreznega izraza v svojem “slovarju”? Kako pa bi zgledala kratka zgodba (da o daljši ne govorimo), če bi za vsak “dejala” uporabili natanko to in nobene druge besede? Oh, seveda se da nametati besede (kot jih neka kolumnistka v sobotnih prilogah v Večeru, ko po trikrat zapored ponovi stavek ali besedo) in hitro doseči normo! Ampak tako packarijo lahko bereš eno kolumno na tri tedne. Če bi morali to prebirati v 200 strani obsegajoči knjigi, bi crknili od dolgočasja. In jeze, da nas kot bralca nekdo tako podcenjuje.
Skratka, tudi avtor potrebuje prostor, čas in mora plačati prispevke, pa še dohodnino povrhu. In najprej mora zgodbo ustvariti, tega pa prevajalcu vsekakor ni treba. Morda pa prevajalci sploh ne zahtevajo preveč, le avtorji so premalo ambiciozni, da bi zahtevali, kar jim gre. Pa si predstavljate, kake bi bile šele potem cene knjig?
O kakšnih avtorjih govoriš? Misliš na prevajalce?
Res je sicer, da se mirmi moti, za knjigo na dobiš toliko plačano, razen če nisi super znan prevajalec, pa še takrat ti ne plačajo to ceno. Za krajše prevode se pa da veliko več zaračunati. Poleg tega prosim ne govori o pogoltnosti in o tem koliko naj bi kdo zaračunal za prevod. Mislim, da vsak sam ve koliko je njegovo delo vredno in če mu uspe dobiti višji znesek toliko bolje, saj je prevajalsko delo danes tako ali tako podcenjeno.
Ja, Štumfek,
poskusi nekaj napisati in prodati za ceno, ki se ti zdi realna. Če imaš zveze v tisti sredini, ki naj bi delo odkupila, ne bo težav. Toda če znanstev nimaš, potem boš zelo globoko razočarana. Če si dvorni pisec, boš dobila še veliko več, kot pa se ti bi zdelo, da je tvoje delo vredno. Če pa ne poznaš nikogar, ki bi tvoje delo priporočil, se lahko pod nosom obrišeš. Še pogledali ne bodo, kaj jim pošiljaš, pa če je stvar še tako kvalitetna.
To je tista pogoltnost, o kateri govorim. Zagotavljam ti, ni merilo kvaliteta, merilo je, ali koga poznaš, da te spustijo zraven. No, ko si enkrat v krogu izbranih, potem pa morda lahko začneš postavljati pogoje. Ampak do tam je dolga pot.
Draga štumfek ali dragi štumfek,
sicer ne vem, kaj te je zmotilo na mojem pisanju.
Pa vseeno. Moji prevodi se nanašajo na zelo specifično in ozko področje, ki sem ga študirala v nemškem jeziku intenzivno eno leto. Pred tem pa sem se učila jezik 12 let. Sicer ne študiram prevajalstva, toda marsikateri prevajalec naredi iz pravnega teksta večji zmazek, kot jaz. Pa čeprav nisem prevajalec. Imam pa na srečo osvojeno določeno terminologijo,kar je tudi dolgo trajalo.
Ne bi pa prevajala kake tehnične ali kemijske literature ali pa kake matematike ali medicine, ker sem pa tam bosa, tako kot tudi kakšen prevajalec.
Tako da splošno udrihati po študentih in njihovih prevodih tudi ni prav pošteno.
Saj sem rekla, da ne morem soditi o tvojem delu, ker te ne poznam. Hotela sem samo povedati svojo izkušnjo. Kot se povedala, sem videla že veliko študentskih izdelkov in praviloma so bili skoraj vsi zmazki, in to celo prevodi, ki so jih opravili študenti prevajalstva (kot si povedala tudi sama). Rekla pa sem, da o tvojem primeru ne morem govoriti, prav tako kot sem povedala, da niso vsi študenti slabi prevajalci. Torej nisem udrihala vse vprek po njih.
MimaŠ, ceno knjigam določa trg, oziroma povpraševanje in ne direktiva založbe.
Če si neuveljavljen avtor, za katerega založba ne more vedeti, ali se bodo knjige sploh prodajale, ti ne morejo ponuditi visokega honorarja.
Če pa napišeš knjigo, za katero se že vnaprej ve, da bo šla za med, pa je tudi honorar temu primeren. Ana Jud je recimo dobila za svojo knjigo bistveno več, pa je tudi njen prvenec. O kvaliteti ne bi govorila, vedelo pa se je, da bo šla knjiga kot vroče žemljice.
Prav tako ceno prevajanju določa trg. Če podjetje potrebuje prevod, ga bo plačalo. Pa ne samo 5.900 za stran, ampak mogoče celo več. Sodni prevajalci imajo tarifo skoraj 10.000 SIT na stran.