Cena lektoriranja
Strinjala bi se, da je en evro na stran obcutno premalo. Cene lektoriranja gredo tudi do stiri evre na stran.
Nikakor pa se ne bi strinjala s tem, da je cena lektoriranja vedno polovica cene prevajanja. Ker ni. In je tudi prav, da ni. Jaz se sicer ukvarjam z drugacnim prevajanjem, ampak ko pa kdaj prevedem kaksno knjigo … Lektorica na stran vnese najvec pet popravkov. In gre za zelo dobro lektorico. Casovno za branje in popravljanje ene strani gotovo ne porabi pol casa, ki ga jaz vlozim za prevajanje. Se posebej to velja, ce gre za tezje besedilo, ko moramo prevajalci domov privleci cel kup literature in ves cas kaj iskati na spletu, da bi zadevo prevedli tako, kot se sposobi.
Se tudi sama strinjam, da je en evro občutno premalo, ampak na žalost vsi ne živimo v Ljubljani,kjer je standard višji, zato moramo cene, tako za lektoriranje kot za vse druge storitve, prilagajati glede na razmere v Pomurju,poleg tega pa sem absolventka.
Naj povem še, da je en evro na stran mnogim predrago.Seveda pa verjamem in vem, da v Ljubljani računajo minimalno 2 evra na stran.
Očitno je, da se mora človek ceniti najprej sam, zelo pa je pomembno tudi kaj delaš, še bolje kje delaš. Če ti država podari še določeno stopnjo monopola še toliko bolje,
Ko se je pred časom oglasil pri meni dimnikar z nalogo (ne vem čigavo, verjetno od države predpisano), da mi pregleda dimnik, sem ga najprej vpraša, ali je to nujno, obvezno, potrebno … Rekel je, da je obvezno in nimam druge izbire. Ko sem nekaj časa vrtal vanj, se je le omehčal, in ponudil okrnjeno verzijo pregleda za manjše plačilo. Izhodiščne cene se res ne spomnim več, izpogajana pa je bila 27 €. Verjeli ali ne storitev je opravil v manj kot 5 minutah, napisal neko poročilo in pokasiral. Nisem si mogel kaj, da mu ne bi oporekel nenormalno visokega zaslužka. Potožil sem mu, da sem moral hoditi v šolo celih 16 let, pa kljub temu ne bom imel nikoli take urne postavke. Vam zaupam njegov komentar: Prav vama je, zakaj pa ste hodo u šolu.
Toliko o tem kaj je veliko ali malo. Vse je relativno.
Kakšne cene za popravljanje vejic? A ste normalni? Jaz sem dala svojo diplomsko lektorirat z namenom, da mi pač pravilno vstavijo vejice, oni so mi šli popravljat strokovne izraze in tekst je imel kar naenkrat čisto drugačen pomen. So mi naredli še za en teden dodatnega dela, ko sem mogla spet vse skupaj nazaj popravljat, ker po lektoriranju ni melo ne repa ne glave.
Jaz sem že lektorirala za 1€ na stran, a priznam, da tega zlepa ne bom več, vsaj ne brez predhodne ocenitve besedila. Taka cena je primerna, če res manjka, kot pravi 111111, nekaj vejic. Ampak v dolgih letih sem dobila eno samo tako besedilce, v katerem sem morala popraviti po tri napake na stran.
Kar se tiče strokovnih izrazov, verjamem, da prisiljeno slovenjenje lahko napravi tekst nerazumljiv (npr. atraktorji – privlačniki? :)). Če pa damo vede, kot so računalništvo, bioinženiring ipd., na stran, ostaja dejstvo, da lektoriranje nikakor ni samo ‘popravljanje vejic’. Kdor hoče svoje delo dobro opraviti, se mora med delom pregristi skozi celotna pravila SP, preučiti besedišče SSKJ ali kakšno besedo ‘poguglati’, se poleg tega še poučiti o zemljepisu (zaradi sto in enega načina zapisa zemljepisnih imen) in še čem, obvladati pravila navajanja in citiranja ter tehnične ureditve besedila, kar pa se tiče samega jezika – dostikrat je treba večstavčno poved razbiti na krajše, razumljivejše povedi, jo obrniti na glavo ipd.
Ne vem, kako lektorirajo diplomske naloge drugi, ampak jaz popravim tudi vse dvojne presledke med besedami in med odstavki, uredim kazalo, glavo in nogo, vire po abecednem redu itd. Sem pa prebrala dve diplomski nalogi, lektorirani, v katerih je mrgolelo napak. Ni vsak slavist lektor in ni vsak lektor slavist, čeprav zavodi in podjetja zahtevajo tisti ceglc, ki potrjuje, da si diplomiral.
Naj povem še to: lektorirala sem diplomsko nalogo iz biologije, kjer je profesor od študentke zahteval, da njena lektorica popravi tudi vse nepravilne (pomensko nepravilne, ne slovnično in jezikovno)
– geografske,
– fizikalne,
– meteorološke,
– veterinarske,
– kemijske itd. navedbe oz. podatke. Študentki je ob rob diplome pisal: Pa saj vam se ne sanja, kaj pišete! ipd. Besedo zlasti je popravil v še posebej, v naslednjem izvodu diplomske pa je na istem mestu še posebej prečrtal in dopisal zlasti s tremi klicaji.
Peti izvod mu je bil dovolj všeč, da je študentka po pol leta končno diplomirala. :))
Lp,
K.
Lektoriranje je veliko več od postavljanja vejic.
Ravnokar objavljeno na 24ur.com: Legenda pravi, da je ‘oče’ mostu, bohemski kralj in cesar Svetega rimskega cesarstva Karel IV. bil obseden z astrologiji in numerologijo.
Če bi imeli (v redu) lektorja, bi ta prepoznal, da se ne prevaja dobesedno bohemian king – bohemski kralj, ampak to pomeni češki kralj. Žalostno je, da to sploh ni edina napaka v tej povedi. 🙁
Ampak očitno se tudi njim zdi to povsem odvečen strošek in zato objavljajo takšna skropucala.
Je, ampak ce prevajalec ze tako zelo udari mimo, je fajn, da lektor ve, da je … V primeru, ko se kaksna stvar slisi zelo cudno, obstaja velika moznost, da je narobe. Ce tega ne registrira prevajalec, naj vsaj lektor. To ne pomeni, da je lektor tukaj, da skriva prevajalcevo neznanje. To je samo za redke primere, ko prevajalcu kaj uide … Sicer pa … Ko gre za posastno slab prevod, bi vcasih lektorju bilo laze prevesti vse znova, kot pa se do nezavesti ubadati s slabim prevodom.