cena cigaret v jugoslaviji

tisti, ki se spomnite … zanima me, kakšna je bila cena cigaret v bivši jugoslaviji, recimo v 80-ih in 90-ih letih? sem se pozanimal, da je filter 57 še danes možno kupiti, stane mislim da 3,90 €, koliko so stali pred dvajsetimi, tridesetimi leti? ali pa kateri drugi cigareti, ko so bili takrat popularni, recimo drina, morava, drava itd. lahko tudi v tolarjih, dinarjih

v stari jugi se je kabilo Ibar. Filter 57 so prišle šele s filtrom, že samo ime pove. Drava se je kadila samo na štajerskem, to so pušile samo vijole – še danes vidimo posledice

triinšestdesetega leta je bila škatlica Drave 35 din, toliko kot ena vožnja s trolejbusom

a ni blo kasnej ko so bli že tolarji okol 100 sit?

pet minut strahu… ko je šel foter za vogel…

Cen se ne spomnim (itak so se spreminjale zaradi inflacije), so pa bile velike razlike v ceni posamezne znamke. Mislim, da je bila Drava, Morava ipd. najbolj poceni, malenkost dražji potem Filter 57, nato Bond in Astor še dražji. Najdražji pa Marlboro, Winston, St. Moritz itd.

Kadar smo bili brez keša, smo kadili 57, tako po občutku je bila cena cca za 1 pivo v trgovini (ali še manj?). Torej precej, precej ceneje kot sedaj, vsaj po mojem spominu.

V pravem komunizmu, kot so ga npr. poznali v CCCP so inflacijo dobesedno ukinili. Kolega mi je večkrat povedal, da je škatlica čikov leta 1919 stala 1 rubelj in enaka cena je bila tudi v začetku leta 1991. Takoj ko so 91ega uvedli institut inflacije je cena eksplodirala.

V jugi pa je inflacija bila in to huda. Zato se je cena cigaret hitro spreminjala in je težko reči koliko je bila cena. Treba je tudi vedeti, da je socialistična juga zamenjala kar tri denarne valute. Ljudsko se je sicer govorilo o devalvaciji in o rezanju nul, ampak dejansko se je pa ukinilo staro valuto in uvedlo novo.

In to kažejo tudi kratice t.i. dinarja: DIN ali federacijski dinar ali stari dinar (ljudsko poimenovanje) je bila valuta v obtoku od 1945 do 1965, nato pride YUD ali trdi dinar ali novi dinar (ljudsko poimenovanje), v obtoku od 1966 do 1989 in nato nazadnje, ko je bila država že tik pred bankrotom YUN ali konvertibilni dinar ali najnovejši dinar (ljudsko poimenovanje), v obtoku od leta 1989 do 1992. Pri nas potem uvedemo tolar, na hrvašem najprej hrvaški dinar in nato kuno v srbiji pa vztrajajo z dinarjem. Julij 1992 do september 1993 je v obtoku reformirani dinar ali YUR. Nato Oktober do December dinar YUO. Nato leta 1994 dinar YUG in nato od 1995 do 2003 Novi dinar ali YUM in nazadnje Srbski dinar ki ga imajo srbi še danes. Vse skupaj če štejemo še jugoslovanski kraljevi dinar je juga valuto menjala devetkrat. Se pravi vsakih 9 let v povprečju.

To je bil tudi razlog da dinarja nikjer v tujini niso vzeli, ker so se bali da ga bo jugoslavija čez noč ukinila…

Zanimivo je pa tudi to, da se je v jugi na področju Slovenije še dolgo govorilo o cenah in stroških ter plačah v starem dinarju in novem dinarju. Slovenci so to navado opustili šele po osamosvojitvi.