Čajno maslo
Mislim, da ni poanta v mlečnokislinskih bakterijah.
Maslo, pravo maslo je izredno trdo, če se ga hrani v hladilniku in traja in traj, da se omehča, pa še potem se težko maže. Čajno maslo pa je malo drugače obdelano, kajj dodano, kaj odvzeto, predvsem pa dodano marsikaj, kar sicer vpliva na lažjo mazljivost masla (da ravno ne potrebuješ ga 2 uri prej dat iz hladilnika), a o vsebini teh dodatkov raje ne bi – niso tako nedolžni in ne, ne gre le za mlečnokislinske bakterije.
Sicer tega pomurskega masla ne poznam, vem pa da so vsa kupljen masla svetlobna leta daleč od pravega masla. Saj slovenska so še kar in to vidiš po trdoti, ko pa pridemo do kakega izredno cenjenega npr. avstrijskega, ki je okusen, pa mazljiv in oh in sploh – tistemu pa res težko rečemo maslo.
Domače maslo
Iz sladke smetane delamo čajno maslo, iz kisle smetane pa presno maslo. Smetano pustimo stati v primerno toplem prostoru, da postane godna, da mlečne bakterije spremenijo mlečni sladkor v kislino. Prej tekoča sladka smetana postane gosta. Smetano zlijemo v mešalec. Maščobne kroglice udarjajo druga ob drugo, in ko se raztrga maščobna kožica, se sprimejo v kepice. Ko so te za lešnik velike, odlijemo pinjenec in na kepice nalijemo mrzlo vodo, da se izperejo. Maslo še dobro pregnetemo, s čimer iztisnemo tekočino, oblikujemo in shranimo v hladilnik – sedaj imamo še domače maslo.
vir: http://www.kmetija-mis.si/Kulinarika.html
Sama občasno dobim doma narejeno maslo, ki mu zanesljivo ne dodajajo nobene kemije, pa nisem opazila kakšne posebne razlike med njim in čajnim maslom iz trgovine, kar se tiče konsistence. Tudi čajno maslo iz trgovine rabi dolgo časa, da se ga da mazat.
Forum je zaprt za komentiranje.