BREZPOSELNOST

Spoštovani !

Sva dva mlajša upokojenca, ki imava precej nizki pokojnini. Da se nekako preživeti, nikakor pa kaj privarčevati. Imava odraslega sina, ki je že dve leti brezposeln. Dobiva minimalni znesek od centra za socialno delo, mislim, da 70,00 EUR, tako, da živi od najinih pokojnin.
Tako življenje je zelo žalostno, ne moreš razmišljati o nobeni ustvarjalni dejavnosti, ne moreš si ustvariti družine, samo prosiš in moleduješ za službo, ki je nikjer ni. Iz zavoda za zaposlovanje ga pošiljajo od enega do drugega delodajalca, ki ima razpisano delovno mesto, ki je pa praviloma že zasedeno. Tako životarjenje razjeda živce njemu pa tudi nama, saj sva sicer vajena živeti skromno, vendar pa je tak odnos države do ljudi, ki živijo v njen zelo malomaren. Mislim, da bi na Zavodu na zaposlovanje nekako že morali poskrbeti za tiste, ki so tako dolgoračno brezposelni in ne dopuščati, da delodajalci zaposlujejo samo svojce in prijatelje po vezah.
Zanima me, če sva kot starša odraslega sina upravičena do kakšne davčne olajšave.
Sistem v naši državi omogoča lepo življenje samo tistim , ki so obogateli na račun našega dela in so tovarne in podjetja v katerih smo delali uničili in uničili tudi delovna mesta za naše otroke.
Hvala za morebitni odgovor.

Pri dohodnini imate pravico do uveljavljanja olajša za vzdrževanega družinskega člana.

Hvala, da ste nama odgovorili, vendar pri uveljavljanju olajšave za vzdrževanega družinskega člana so nama rekli, da je ne moreva uveljavljati, ker je sin starejši od 30 let.
To, da ne more živeti s 70,00 EUR-i, nihče ne razume.
To veva le midva, ki pa mu več kot osnovnega preživetja ne moreva nuditi.
Vsemu, kar bi si lahko privoščila, se morava odpovedati, pa nama to ni težko. Le neko pomoč oziroma spodbudo bi pričakovala, da bo država omogočila dalj časa brezposelni osebi, pa ni od tega nič, raje poskrbijo, da gradijo samostojni podjetniki velikanske hale z državno pomočjo, v teh halah pa je zaposlen eden, kvečjemu dva člokeva.
Kako krivično in boleče je vse to….

Preverite še enkrat, saj za prijavljene na zavodu za zaposlovanje iz zakona ni razbrati, da bi veljala starostna omejitev.

Zakon o dohodnini

115. člen
(vzdrževani družinski člani)
(1) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(2) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 18. leta starosti.
(3) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in – razen družinske pokojnine ter dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja
dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja – nima dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski
študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.
(4) Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, se otrok, ki ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, šteje za vzdrževanega družinskega člana za obdobje, v katerem ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, se za vzdrževanega družinskega člana šteje tudi otrok, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, po 26. letu starosti pa, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Obdobje, v katerem se otrok šteje za vzdrževanega družinskega člana, se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(7) Ne glede na tretji, četrti, peti in šesti odstavek tega člena, se otrok, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost.
(8) Za otroka se šteje lasten otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja. Za otroka se šteje tudi vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča. Za otroka se šteje tudi druga oseba, če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.
(9) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo tudi starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v
socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(10) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se šteje tudi član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in če nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V takem primeru se kot vzdrževani družinski član zavezanca šteje tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva, ki se po tem odstavku šteje za vzdrževanega družinskega člana. Za otroka po tem odstavku se šteje otrok, kot je določen v drugem do osmem odstavku tega člena. Za lastne dohodke iz prvega stavka tega člena se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(11) Za vzdrževanega družinskega člana po tem členu se šteje oseba, ki izpolnjuje v prejšnjih odstavkih tega člena določene pogoje in ima prijavljeno bivališče v Sloveniji, je državljan Slovenije oziroma države članice EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij
zaradi izvajanja domače zakonodaje.

Kopirano iz DURS strani http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/brosura_dohodnina/#c17607

Kdo je vzdrževani otrok

Otrok nad 26. letom starosti (sorodstveno razmerje A3), če:
– neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji
– ni zaposlen,
– ne opravlja dejavnosti, in
– nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (2.287,48 evrov za leto 2010). Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki, tudi dohodek iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala) razen družinske pokojnine, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini.

Spoštovani !

Čudno se mi zdi, da mi delavka na Zavodu za zaposlovanje tega ni povedala. Prav poudarila je, da se za vzdrževanega člana smatra oseba, ki živi v skupnem gospodinjstvu in ni starejša od 30 let.
Pa tudi sinu, ki se je prav tako zanimal pri njej ni omenila, da se smatrajo za vzdrževane družinske člane odrasle osebe, ki niso zaposlene.Glede na to, da imava z možem nizki pokojnini, bi sigurno morala dobiti vrnjeno dohodnino za vzdrževanje našega fanta. Bova videla, kaj bo v l
etu 2012.
Me pa zanima, če bo moral vrniti vse, kar dobi od Centra za socialno delo, če midva umreva in bo podedoval našo hišo, katere lastnika sva midva z možem.
Hvala, da ste prebrali najine težkoče, ki vodijo v bedo, če naša država ne bo naredila kaj za zaposliti te naše otroke. Še tisto malo dostojanstva, ki ga človek ima, se zaradi ukrepov naše preljube Slovenije, izgubi.

Podatke sem citirala iz veljavnega Zakona o dohodnini in pa iz Dursove strani in oni so tisti, ki dajejo pravilne podatke glede davčnih zadev, zaposleni na Zavodu za zaposlovanje niti niso pristojni tolmačiti davčnih zakonov.
Pojdite januarja na vaš pristojni davčni urad in povejte, da bi radi uveljavljali olajšavo za sina. Verjetno kot prejemniki pokojnine niti ne dobite dohodninske odločbe, zato bo najbolje, da se oglasite tam, da vam točno povedo, kaj vse morate urediti.

Glede na to, da sin iz CSD prejemal podporo in pravite, da bo po vas nekoč podedoval hišo, pa bo ob sinovi smrti med njegovimi dediči tudi država za znesek izplačanih socialnih pomoči.
Sin lahko sicer še v času življenja vrne prejete pomoči, država pa se lahko tudi odpove svojemu zahtevku, če bi ob vztrajanju ogrozila sodediče.

Zelo sem vam hvaležna za informacije, ki ste mi jih posredovali.

Saj mi navadni državljani pravzaprav niti ne vemo, kaj se dogaja z nami in kakšne pravice sploh imamo.

V informacijskih pisarnah sedijo strokovnjaki in ko se z njimi pogovarjaš imaš občutek, da so tam samo zaradi tega, da so tam in, da imajo tako imenovano službo. Včasih me prešine občutek, da so nekatere uslužbenke nekako zadovoljne, da je čimveč ljudi na zavodu za zaposlovanje in brez dela.
Žalostno je, da imamo tako državo, ki ne zna poskrbeti za socialno varnost državljanov.Sociala te naše države se kaže v tem, da iz pridnih mladih delavcev dela prejemnike socialne podpore in ustvarja iz pridnih mladih ljudi, ljudi brez dostojanstva, brez možnosti, da bi si nekaj ustvarili.

Močno upam, da bo boljše in da se bodo tisti povzpetniki, ki so nas pripeljali v to otopelost enkrat že nasitili pohlepnost in prepustili oblast mladim, perspektivnim ljudem.

Jaz sem tudi brezposelen in dobivam 160 evrov socilne pomoči, ker sem še doma, star nad 26 let…prijavljen na ZRSZ 3 mesece, v tem času mi niso poslali na noben razgovor, sam iščem zelo aktivno, ampak ni odziva iz nikodar, NIČ, niti enega odgovora ne dobim, klica, da bi vsaj me povabili na razgovor, NIČ.

Dela na ZRSZ so že povečini odana, treba bo iskat po drugih spletnih straneh, oglasnih deskah….