Brez dedovanja – razdelitev – vprašanje

Pozdrav!

Imam hipotetično vprašanje, mogoče malce nejasno zastavljeno.

Oče ima tri otroke, A, B in C.

A in B pritiskata na očeta, da se hiša prepiše/razdeli – 1/3 na vsakega otroka (onadva živita v hiši) in da ne bo dedovanja. Če zdaj C postane   lastnik 1/3 hiše, ne živi notri in jo ne namerava uporabljati, A in B potem njegovega dela hiše, brez odobritve nimata pravice uporabljati?

C pa kot lastnik 1/3 hiše, od A in B ne morem zahtevati izplačila za njegov del, kot bi lahko to v primeru, če bi prišlo do dediščine. Kjer se potem lahko predlaga, da se hiša proda in denar razdeli med tri dediče?

Hvala.

A b in c lahko kadarkoli prodajo svoj delez tuji osebi.

Vsi lahko enakovredno uporabljajo vse prostore v hiši.

Kaj točno vas a, b, c in d (očeta) ovira, da ne prepiše hiše na otroka a in b, c pa onadva izplačata?

Če je hišo mogoče na tri dele deliti v naravi, potem jo lahko uporabljate vsi trije enakovredno. Če je ni mogoče deliti in bi otroka a in b uporabljala celo hišo, sta c dolžna uporabnino za njegovo tretjino.

Že dva lastnika, ki nista zakonska partnerja, sta načeloma dolgoročno slaba za hišo, kaj šele trije, od katerih eden ne živi tam. Kako se boste dogovarjali glede uporabe, uporabnine, vzdrževalnih del, davčnih obveznosti itd? Oče, če je količkaj pameten, bo skušal optimalno urediti zdaj, ko se lahko še vsi štirje pogovarjate. Torej izročilna pogodba prvima dvema, tebi pa finančno izplačilo oziroma nekaj približno enakovrednega, če je na voljo v dediščini.

Zakaj se ne vsedete vsi skupaj in se dogovorite kaj in kako?

Ce C nima namena ziveti v hisi, se dogovorite, da ga A in B takoj izplacata.

Ce v tretjem delu hise nihce ne zivi, lahko C ta del oddaja, dokler se ne odloci kaj in kako bo.

Ce ima C namen kdaj ziveti v svojem delu hise, se pac razdeli na 3 dele.

Morate se pogovoriti, kaj so moznosti, kaj si kdo zeli in kako to resiti, da boste vsi zadovoljni.

Na tak način C izvisi.

A in B dobro vesta, da C svojega dela ne bo mogel prodati (razen, če gre za 3 povsem ločena stanovanja, z ločeno elektriko in vse,, kar pa močno dvomim), niti ne dati v najem. Kupil take zadeve itak ne bi nihče. V najem bi pa mogoče prišel kdo, če bi bilo dejansko vse ločeno, svoj vhod, elektrika…

Drugače povedano: A in B bosta z lahkoto uporabljala del v lasti Cja. On pa ne bo imel nič od tega. Če bo rekel, da naj ga izplačata, bosta komot rekla ne. In ni jima potrebno izplačati. Lahko komot rečeta: saj lahko uporabljaš svoj del. Še več: lahko se spomneta tudi, da je C lastnik 1/3 torej mora tudi stroške plačevat.

Kaj to pomeni za C:

–  uporablja bajte ne.

– prodat svojega deleža ne more, ker ni ločeno s števci ipd

– v najem svojega deleža dat ne more, ker ni ločeno s števci ipd prav tako potrebuješ dovoljenje solastnikov

– plačevat mora vse nujne stroške, če si večinska solastnika tako sprdneta – 1/3 strehe, 1/3 oken itn itd.

– lahko zahteva prodajo preko sodišča, ampak se ta zadeva vleče in terja ogromno denarja. Če ni prodano v prvem poskusu ce cena zniža in spet zniža in spet zniža. Potem znata uletet še A in B s kakšnimi vlaganji ipd in vprašanje koliko bi dobil tu ven.

– delež se Cju upošteva pri socialnih prejemkih.

Če se da, naj se C izogne solastništva in se proba zdilat, da ga izplačajo.

Res je. C prodati ne more, v najem ne more dati.

Mora pa plačevati stroške, ker je lastnik. In res je, pri morebitnih soc. prejemkih se mu šteje, da ima nepremičnino.

A in B to dobro vesta. Zato se jima pa mudi, da se tako naredi.

Tako nekako ja.

Hiša ima skupen vhod, elektriko, vodo, ogrevanje … vse.

C nikoli ne bo živel tukaj, niti nima namena uporabljati svojega dela.

Kaj lahko potem sploh C naredi s svojim delom. Izplačal ga A in B zagotovo ne bosta.

Naj foter prepiše na A in B z darilno. Na zapuščinski naj C zahteva nujni delež.

za c bi bilo najbolj ugodno, da se z a in b dogovori, da z očetom podpišeta pogodbo o preužitku, on pa se svojemu deležu odpove. Tako se reši morebitnih stroškov.

Če hiša ni na top lokaciji, pa je morda najbolje, da se svojemu deležu odpove ali pa ga a in b proda za male pare.

Včasih gre veliko energije za prazen nič.

Zaenkrat nič. Po smrti očeta ju lahko toži za nujni delež. Če ga ne želita izplačati, naj ju opozori, da bo šla hiša na dražbo in da bodo vsi trije na izgubi.

Naj foter prepiše na A in B z darilno, C naj se naredi, kot da mu je tako ok. Na zapuščinski naj C zahteva nujni delež in pa datumsko določeno do kdaj morata ostala dva izplačat ga.

C na za začetek prepriča očeta, da naj ne razda imetja pred smrtjo. V očetovo dobro, da se mu ne bo zgodilo, da ga bosta A in B ven vrgla. Aja pa lahko se zgodi, da bosta onadva dobila vse, stroške za oskrbo očeta bo pa plačeval tudi C, čeprav nič ne bo dobil.

Po smrti pa naj A in B izplačata C. Če ne bosta hotela, pa naj gre vse na dražbo.

Tožbe pa upam, da ne bodo potrebne, ker potem pa izgubijo vsi. Žepe si napolnijo odvetniki.

Imam podoben problem. Sestra že celo življenje (55 let) živi v domači hiši, zadnjih 20 let pa s svojo družino. Jaz sem pri 18 letih odšla od doma, v najem. Domov se nisem več vračala. Sestra je tako imela rešen stanovanjski problem in maksimalno ugodnost.  Zdaj v kratkem bo dediščina, če pravilno razumem jaz lahko zahtevam, da mi sestra izplača moj del, kljub temu da ona notri živi oz. je to njen dom. V kolikor ne bo hotela, lahko zahtevam, da se hiša (predmet dediščine) proda in se pravično razdeli dediščino med naju. Je to fer ali kaj naj naredim? Ona je že v štartu imela rešen stanovanjski problem, jaz pa sem že 25 let v najemu oz.odplačujem  kredit za stanovanje.

Kaj pravite na vse to?

Tako je. Če ni kakih posebnih pogodb, dedujeta vsaka 1/2 hiše. To, da živi ona že 20 let notri ne spremeni veliko (razen če dokaže, da je vlagala v obnovo hiše, se to lahko upošteva, pa potem ona dobi npr. 2/3 ti pa samo 1/3).

Svoj del ti potem lahko prodaš komur hočeš, ona ima samo predkupno pravico. Lahko ga uporabljaš, če se ona strinja tudi oddajaš.

Če se pa ne moreta dogovorit o izplačilu in uporabi, pa gre lahko ve skupaj na dražbo.

Moje osebno mnenje… jaz dokler sem živ, moji otroci nimajo kaj dedovat. Preužitkarska pogodba, da skrbijo zame prav, da bi pa kar talal premoženje, pa ne. Saj ne, da kaj imam, ampak tudi če bom imel, je do smrti moje.

če bi bilo narejene oporoke ali kakšne druge pogodbe, potem s sestro dedujeta vsaka polovico starševega premoženja. Sestra lahko uveljavlja tudi svoj vložek, če ga bo lahko dokazala. Pa sestra lahko uveljavlja tudi skrb za starše, pri čemer se pa recimo skrb za sestro in njeno družino s strani staršev pa nič ne upošteva, ker oni so lahko delali kar so hoteli s svojim denarjem. Veliko bo odvisno od tega, kako sestra vidi svojo vlogo.

1. Ali je zakonsko časovno omejeno koliko časa od darilne pogodbe, lahko to izpodbijaš?

2. Ali se na sodišču – dedovanju, lahko zahteva, da se darilno pogodbo izniči oz. šteje v del dednega deleža? Tistemu sorojencu, ki mu je bilo z darilno pogodbo veliko podarjenega, se to šteje k njegovem delu dediščine oz. se za ta prejemti znesek (darilne pogodbe)  zmanjša delitev dediščine?