branje med vožnjo
Bralka me je spodbudila k odprtju te teme, ker v spodnji temi piše, kako je brala v avtomobilu. To je namreč moja največja travma: V AVTU NE MOREM BRATI, ker mi postane slabo. Na vlaku, letalu lahko, v avtu pa ne. In ker veliko časa presedim v avtomobilu kot sovoznik in ker sem tako v zadnjem mesecu prevozila 6000km, prebrati pa med vožnjo nisem mogla niti 1 strani, me kar malo daje zavist :-(((
Je imel slučajno kdo od vas takšne težave? So kako rešljive?
Pozdravljena,
ja, ista težava. Ne morem brati med vožnjo v osebnem avtu, drugje pa lahko.
Kakšna potrata dragocenega časa. Že tako, komaj najdem trenutke. Od kar sem mama, je moram biti kar iznajdljiva…
Zato sprašujem: Ali se kdo skriva in bere? in kje vse berete, da imate mir?
Večkrat se spravim v klet po krompir in me ni nazaj do konca poglavja ali knjige (seveda, če ne manjka dosti)
Zadnja leta imam nekam počasno prebavo 🙂
Berem med kuhanjem in občasno pri prižganem sesalniku…
Berem na mestnem avtobusu, čeprav se peljem le štiri postaje. Zadnjič sem odnesla knjig na poroko. So se vsi zgražali pa tudi režali…
No, kam se skrijete, če se je treba?
tudi meni se obrne, ce berem v avtu. se avtokarto moram pospravit nazaj se predno jo do konca odprem. 🙂
drugace pa niti nimam vecjih problemov z iskanjem casa za branje, ker sem se studentka, razen v obdobju izpitov. takrat nosim knjige s seboj v torbici in berem na busu, ko cakam kolege, v lokalih na kavici, gretju porcelanastega ponija in susenju las. med pocitniskim delom pa sem cas namenjen malici porabila ob knjigi in kavici v bliznjem lokalu. pa tudi jaz sem bila tarca zgrazanja, ko so kolegice v moji torbici v petek zvecer, poleg kljucev, mobitela in denarja nasle angleskega pacienta 😀
Enako, ne morem in ne morem brati v avtu, mi je takoj slabo. V avtobusu mi je slabo, že če se vozim v njem. Z vlakom se že toliko let nisem peljala, da se ne spomnim, ali lahko berem ali ne. Na letalu lahko, če ni turbolenc.
Po drugi strani je avto edini kraj, kjer lahko poslušam glasbo, ne da bi morala zraven kaj delati. Doma je sicer skozi muzika, ampak vedno kaj počnem zraven, ne morem kar sedet in je poslušat.
Kolegi po tujini rešujejo te svoje težave z zvočnimi knjigami. Zadnjič sem v Svetu knjige videla, da so jih začeli izdajati tudi pri nas na cedejih (). Kaj pa vem, mogoče bo to tudi za nas rešitev? Mogoče, ko bo malo več naslovov in si jih bo mogoče za par evrov pretočit iz interneta direkt v mp3 predvajalnik …
Kitty
ma, ja, zvočne knjige… lepše je, če bereš sam…
kwakica, tudi jaz imam zadnja leta nekam počasno prebavo ali presnovo, al kaj je že tista reč, ki zadevo poganja ven… ;-)))
Meni je najlepše brat, ko med konci tedna po kosilu peljem sina spat, se zleknem na posteljo in berem, dokler se ne zbudi (ali doker ne tudi jaz zaspim)… aaaah!
Joj, meni v avtu tudi ne gre. 🙁
Še delo “dvornega navigatorja” komaj opravljam, ker mi je tudi tistih par oznak na zemljevidu hudo prebrat.
Včasih je prava muka: mož želi izvedeti goro podatkov – kako daleč je do tja, kako daleč pa potem do tja… in si da dopovedat šele potem, ko sem že čist zelena, da naj za božjo voljo že da mir in da izve vse potrebno ob naslednjem postanku.
lep pozdrav vsem!
tistim, ki ne morejo brati v avtu priporočam, da se malo bolj zatopijo v knjige, ki jih berejo oz. še bolje, naj pomislijo, kako bi se človek sploh razvil do današnje stopnje zavesti (še vedno rudimentarne), če bi ga motila vsaka vojna, v kateri je ustvarjal, vsaka morija, ki ga je obkrožala in vsaka represija, pred katero je bežal.
nikar se ne obnašajte kot razvajeni otroci in bodite srečni, da se lahko mirno prevažate v nobel avtomobilih po svetu, da imate tekočo vodo, s katero se lahko umijete, in nenazadnje bodite srečni za mir, v katerem živite (za kar niste ničesar prispevali!!!) in v katerem lahko ustvarjate svoja dela.
stran s temi bagatelnimi vzdihljaji, naužite se že enkrat lepot svojega življenja, pa bo šel tisti ubogi prebrani listek skozi.
pa brez zamere