Božično – Novoletno darilo za stalne članice ŽMČ
Stalne udeleženke MON-a tule imate moje darilo za Božič in Novo leto ( Desci si, če karkoli želite, napišite sami, z vami se ne mislim ubadati; mi še na misel ne pride …) :
( Če vam kaj ne bo všeč, sprejemam tudi reklamacije . Če sem katero od vas pozabil, si je več ali manj sama kriva – morda ni zadosti prisotna na sceni … če sem bil z izbiro krivičen, se lahko pritožite … mogoče Antilopi, ki je od “foha” in bo speljala pravne postopke … )
Najbolj kratko potegne tukaj It – kaj morem, bi pa prej pomislila na kaj podobnega in si izbrala daljši nick …)
Tule so v glavnem obdelane “pravljične osebe” iz obdobja ( kolekcije) poletje – jesen 2013 … kaj je bilo prej niti ne vem, niti me ne zanima, tiste ki ste uletele na sceno sedaj, ko že vohamo zimo, morda pridete na vrsto kdaj drugič …
Advokatom – ona – ni nujno, da na dušo piha,
Ne mine dan, ko nekaj v njej ne da miru; vedno se zave da diha …
Tisoč njenih trdnih mnenj živi med nami;
Išče ali ne, zagotovo tega ne ve nihče; to ni jasno niti sami
Ljubezen – je to pot, je cilj ; to njena je skrivnost za svet,
Ostala večno svetel bo utinek na MON-a svod pripet,
Predana idejam svojim, stroga, neomajna; nekje onkraj vrhov gora,
A vendarle, ostaja … zvezda zimskega neba .
Cele dneve hodi po prostranstvih neta, vsa zavzeta,
A na kraju tedna lahko bila bi od skrbi vsakdanjih celo zadeta,
Ležeča v kavču; vsa samotna; stran od vrveža ljudi…
Yerba mate čaj je izbira njena, k njem se ji mudi …
Pije ga v večeru hladnem, jo čaka, da ji da poguma,
Sreba ga z občutkom in strastjo razuma …
Ona pač je taka …
Govornica je dokaj zvita; kakorkoli že obrne, brani misli svoje,
Ostane vedno nam občutek, da nam govori: ” To bo spet po moje ! “
Ljubezniva in čuteča akvarijska je riba, a to očitno dobro skriva …
Dokaj dni se ji zdi, da ona pa že ne more biti česa kriva …
Frfotava, malo zaletava in ihtava hitro se na smrt zjezi,
In takoj nato se mirna po dozi plavanja do konca razvedri …
Sliši hitro, če jo grajaš, a z nasmehi vrača nam na koncu vse,
Hoče, išče, hrepeni po nečem, kar ne šteka tule prav nihče …
Išče, gleda in nas opazuje iz daljav ; njen pogled pa nikdar ni majav ;
Tu in tam se le oglasi, toliko da se zavemo – kdo smo mi in kakšni zdaj so časi …
Je morda ušla iz pekla in v raju zdaj živi ?
Angelom gotovo je na vratih rekla, da not se ji mudi …
Ponavadi so obiski njeni kot valovi; ceni traparije;
Krega pa se ona res nikoli; od vsega še vedno najljubše so ji le norčije …
Išče morda res kaj, a to verjetno bolj je le beseda, kot pa stvar
Cel svet njen je poln, od idej bogat; za bitja MON-a ni ji mar …
A nekaj je v njej – da domišljija tja zablodi, kjer ni več mej …
Kulturna ona se vse do prve psovke zdi,
Rine se nikoli, raje tiho mrkne in izgine; tako bolj na hitro vedno odleti …
Idej verjetno njej ne zmanjka, kdo bi vedel, kaj po glavi njeni hodi,
V njej prostora je za svetov nešteto; duh njen tam brezskrbno blodi …
Ostane pa nikoli dolgo le v reali … nazaj jo spravi sam hudič
Knjige njena so oaza, v Sahari pa zaradi nje lahko sneži,
Ljubi ona verjetno se pod toplim kovtrom, a ta na koncu sam nekje leži …
Joka ona niti ne pozna – morda …? Ali pa jok je njena strast;
Ukrade čas si dragocen – za nas – in nam nastavi past …
Ne mara, noče nič – kar hoče kakšen čuden tič …
Meduzin dovolj je pogled, da te okamenijo ti kačji lasje,
A Margot spominja na kač glave stotere, ki vseskozi nam govore …
Res strog in oster je včasih njen jezik, a morda prav mil njen je resničen pogled ?
Govori … nam piše, nam pamet soli … kar reče je vse prej kot le šepet …
Odreže, udari, malo ugrizne in zbode, a tu ni nikakršne zlobe,
Tepe pa ne, vsaj noben se nikoli še vrnil ni tožarit od te prijazne “hudobe” …
Madam drži nekje se bolj ob strani,
In gleda dol na nas; verjetno da to isto je že počela lani ?
Sin in hči učita njo, nas pa ona pazi,
Od nekje, kot duh, se mnenje njeno pravi čas priplazi .
Nimam pojma, kdo je, koliko je stara,
Kaj kadi, če sploh – morda je trava; še bolj verjetno pa vsega tega ne mara …
Koliko pije vodo, vino, kavo, čaj …?
A vendar mislim, da vse to ne naenkrat in ne nujno zdaj
Sto ona omeni nam dogodkov, filmov, knjig in kar podobnih je še stvari,
Eden ali dva sta le taka, ki poznaš jih tudi ti …
Nima ne bojazni in ne strahu; njene so le besede jasne;
Zoprne komu morda; a vselej odrezave, pa če gre nato takoj vse v tri krasne
Altenativa je njen moto, stil življenja in zaščitni znak …
Iskrena hvala za trud… pa kud god palo… ☺
Samo zate. ☺☺☺
http://www.youtube.com/watch?v=pmGHAdKJam8
http://www.youtube.com/watch?v=TlGXDy5xFlw
http://www.youtube.com/watch?v=0a5WyAjL1MM
http://www.youtube.com/watch?v=BR4yQFZK9YM
http://www.youtube.com/watch?v=UrIiLvg58SY
http://www.youtube.com/watch?v=oWwodp3ZkUI
http://www.youtube.com/watch?v=JHtdxA2GIso
Sometimes i just wish you were here …
Da spoznal bi dušo, v katero si vnesel nemir.
Srečal bi moj pogled in začutil moje oči.
Lahko bi se te neopazno dotaknila s svojimi lasmi.
Da lahko priznala bi ti nekaj, z glasom, tišjim od šepeta.
Sliši se neverjetno. Vem.
Ne bi smelo biti niti srca, niti tebe v njem.
Ne spodobi se. Takšne naj ne bi bile,
Erinije.
Uff, še dobro, da se nisem ravnala po tebi in si za nick vzela naslov komada, npr. Elderly woman behind the counter in a small town ali It’s the end of the world as we know it (and I feel fine)
3. komad z zelo dolgim naslovom je pa preveč alter zate… 🙂
WYWH zelo si se potrudil, še enkrat več si dokazal, da si mojster s stilom. Verjamem, da znajo punce ceniti tvoj trud in da bodo vsaj v teh prazničnih dneh pozabljene vse morebitne zamere. Ženske so najlepši dar narave in vse MON-ovke si zaslužijo nagrado za posebne dosežke, ker nas prenašajo….;))
Punce, dekleta in žene…tud Poet ma vas rad!
Forum je zaprt za komentiranje.