Bolonjski studij enakovreden univerzitetnemu?
Nibaa, od kod zanicljivost? Iz lastnega nezadovoljstva bi rekla. In kaj, ce si recejo magistri, saj se ne lazejo. Taksen je naziv. Ce nekdo nekaj doseze, tebi kaj vzame?[/quote]
Tudi farmacevti so po 5 letih magistri, ker tak naziv prejme študent FFA po zaključku študija farmacije, podobno je s študenti, ki so zaključili medicino – po 6 letih zaključenega študija/opravljenega zadnjega izpita na MF postaneš dr. medicine. Nekateri zaradi teh nazivov imajo res prave prebliske o tem kdo in kaj so (v akademskih merilih) in na druge diplomante (iste stopnje) gledajo zviška 🙂
Biti magister (bolonjca) se bolj fino bere in sliši, žal je njegova vrednost v praksi nič od nič.
Si se kdaj poklicno ukvarjal z uvedbo bolonjskega sistema? Izrazi ravni izobrazbe so nastali z uvedbo bolonje (če se ne motim?). Praviloma bi se naj dandanes v razpisih objavljeni na zavodu uporabljal izraz raven, vendar opažam da temu ni tako – pogostokrat piše 7. stopnja in potem kandidati, ki imajo visoko šolo zaključeno pred bolonjo ne vedo, ali izpolnjujejo pogoj izobrazbe ali ne.[/quote]
Ja vem. Ampak še huje pa je , da tisti, ki delajo razpis in potem izbirajo, nimajo pojma. Zato pa je pomembno, da se loči kaj so STOPNJE in kaj so RAVNI. Predvsem pa, da se na Zavodih za zaposlovanje izobrazijo in se dosledno držijo nove klasifikacije pri objavah.[/quote]
Zavodske svetovalke so prebutaste in prelene, da bi se zadeve lotile bolj dosledno. Sploh ne vem, čemu še ta institucija obstaja, če ima toliko nezadovoljnih strank :)))
“Zavodske svetovalke so prebutaste in prelene, da bi se zadeve lotile bolj dosledno. Sploh ne vem, čemu še ta institucija obstaja, če ima toliko nezadovoljnih strank :))”
……….DELODAJALEC je tisti, ki pri objavi prostega delovnega mesta določi raven izobrazbe, ki jo pričakuje od potencialnega bodočega sodelavca in ne svetovalka ki vnaša potrebo delodajalca.
Naloga svetovalke pa je,da ima razjasnjene pojme kaj je RAVEN in kaj STOPNJA ter da to obrazloži tudi delodajalcu! Ne pa da piše in celo govori neresnico. Žal tudi jaz nimam najboljših izkušenj z njimi. Na srečo jih nisem prav dolgo gledala.[/quote]
Drugače to delajo referentke z 600€ plače, ne svetovalke.
Meni so ene in druge precej pomagale, sem dvakrat dobila službo zaradi njihovega posredovanja.
Naloga svetovalke pa je,da ima razjasnjene pojme kaj je RAVEN in kaj STOPNJA ter da to obrazloži tudi delodajalcu! Ne pa da piše in celo govori neresnico. Žal tudi jaz nimam najboljših izkušenj z njimi. Na srečo jih nisem prav dolgo gledala.[/quote]
Drugače to delajo referentke z 600€ plače, ne svetovalke.
Meni so ene in druge precej pomagale, sem dvakrat dobila službo zaradi njihovega posredovanja.[/quote]
Mislim, da je tudi za 5. ali 6. stopnjo izobrazbe (ki jo ima referent) nujno, da ve kakšne so stopnje in ravni izobrazbe. To je pač njihovo področje dela. Če ne drugega, imajo pa nadrejene, ki pa imajo tako 7. stopnjo, kot tudi 7. raven izobrazbe! Kar se pa tiče mojih izkušenj za zavodu – so precej slabe. Tista svetovalka je bila čisto medla, neaktivna, zjamrana in neizobražena. Celo ko je bil en velik razpis, me niso pozvali (pa bi me kao morali). Seveda sem se sama prijavljala, pisala prošnje. Na koncu pa sem očitno bila preveč aktivna (ko je komaj komaj vzela tista potrdila o poštnini), pa na en izpit (samo izpit, ne izobraževanje) sem se hotela prijaviti prek zavoda, pa sem baje da zamudila tisto leto (mogoče pa naslednje?!?)… Skratka – od tiste prijave na zavodu nisem imela popolnoma nič, samo izgubo časa. Nekako tistio pošiljanje na delavnice za pisanje prošenj oz. ponudb za delo nima smisla… V glavnem – dve ponudbi za službo sem si našla sama in na koncu izbrala tisto, ki mi je ustrezala. Na zavod pa se sedaj ne bi več prijavila.
Povsem napačen odnos v obeh primerih. Ampak pri nas je velikokrat (prevečkrat) mentaliteta taka, da je nekega mladega človeka z izobrazbo treba v kali zatreti, da ne bi slučajno dosegel kaj več od njegovih sodelavcev, ki (pogosto) stopicajo na mestu. Tu mislim normalne ljudi, ne tiste drekače, ki ravno končajo faks in z diplomo mahajo okoli misleč, da nekoga držijo za jajca.
Druga zadeva pa je, da tisti, ki od svežega diplomanta pričakuje, da mu bo zdrdral recepte za reševanje njegovih problemov, se prekleto moti, ker fakulteta ni namenjena temu.
Mogoče si stvar narobe razumel. Na nobeni fakulteti se ne bodo naučili stvari ki jih delamo ker so preveč specifične. Ko pridejo k nam v službo o tem ne vedo nič. Eni so pač pametni ker mislijo da so z diplomo prijel boga za jajca pa jih v nekaj dneh postavimo na realna tla. In vsi začnejo od začetka ne glede a so imeli 7 ali 10 povprečje.
Že včasih je bila zmeda. Imam zaključen univ. študij, po starem naziv univ.dipl.ing, 7.stopnja. Nekaj mojih sošolcev je takoj po zaključku šlo še na magisterij.
V nekaterih evropskih državah so dobili naziv mag., ki pa so ga morali še nostrificirati v Sloveniji:
-študij je trajal dve leti, bil zahteven, precej izpitov, magisterska naloga
Eni pa so šli v Nemčijo, kjer sploh ni bilo magisterskega študija in so se po isto dveh letih vrnili z nazivom dr.. Študij pa je obsegal samo doktorsko nalogo, brez izpitov in bil dejansko manj težaven od magisterskega.
Bistvo pa je, da so prvi imeli priznan le magisterij, drugi pa doktorat, čeprav pri nas takrat nismo poznali “preskoka” magisterija. Če si želel delati doktorat, si moral opraviti magisterij.
Zato te kličemo “instant” doktorji.
Tako da s temi stopnjami je tako, tako. Meni naziv ni pomemben in ga nikoli ne uporabljam, če se to ne zahteva.
Spet narobe. Znanje svežega diplomanta je treba nadgraditi, ne pa tako kot v veliko podjetjih, ko rečejo, da ga “zresetirajo”. Totalna izguba časa in živcev na obeh straneh. V takih primerih je potem nevarno, da tak človek začne stagnirati, namesto, da bi napredoval. Ker ne izpolne pričakovanj nadrejenih ga potem “zaprejo” v neko “luknjo”, kjer dela neke nepomembne zadeve.
Aja, to govorim za bolj tehnične smeri. Pri družboslovcih ne vem kako je…
Forum je zaprt za komentiranje.