bolniška za otroka

Sem pred pretekom porodniškega dopusta, kmalu grem v službo. Sem mamica dveh deklic starih dve in eno leto, ki bosta obiskovali vrtec. Vsi vemo, da so tako majhni otroci veliko bolani in ko je ena sta kmalu obe, tako je za pričakovati, da bom veliko na bolnišekem dopustu. Tako me je davi poklicala moja šefica, da naj si ne mislim, da bom lahko na bolniškem, da si za to naj poiščem varstvo. Enostavno sem obupana, ker ne vem na koga se naj obrnem, nimam nikogar, oče otrok si še bolj ne more vzeti bolniške, saj je ves posel odvisen od njega. Stari starši so bolani, drugi pa ne morejo zaradi drugih razlogov paziti na bolane otroke. Sama sem pa tudi mnenja, da je dolžnost matere da skrbi za bolne otroke. Toliko informativno zaposlena sem v javni upravi. Ne vem na kaj se lahko sklicujem, ali je kakšna pravna podlaga, ki mi daje pravico, da sem lahko na bolniškem za nego bolanega otroka? Ali me zaradi tega lahko dajo na disciplinsko in odpustijo, če bom koristila bolniško. Hvala za pomoč, obupana mamica.

Nihče te zaradi bolniške ne more dati na disciplinsko ali odpustiti,če le-te ne izkoriščaš in greš med bolniško smučat:)))))))))

Stvar je le v tem,da te začnejo sodelavci grdo gledat,ker morajo opravljati še tvoje delo,če so odpustili tisto,ki te je nadomeščala.In odkrito ti povem,da grejo meni tudi meni na živce…jaz bi na tvojem mestu vzela leto ali dve neplačanega dopusta.Pa tudi ni teorije,da bi bilo delo partnerja bolj pomembno od mojega:)))))))

KKlara, pa si ti čisto normalna? Neplačan dopust in tiščanje partnerja za vrat? Saj razumem, da ste ženske emancipirane, samo dec bo pa vseeno težko otroka podojil, se ti ne zdi??

Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ti pripada nadomestilo za odsotnost z dela tudi zaradi bolezni otroka in sicer max 15 dni naenkrat. Evo citat člena:

Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana, s katerim zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu, traja v posameznem primeru največ do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni.
Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 30 delovnih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov.
Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrične klinike, imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja.
Na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrična klinika lahko imenovani zdravnik odobri tudi pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici.
To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti.
Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.

Mamica ima pravico do bolniške za svojega otroka. Pa če jo cel svet grdo gleda. Zaradi tega je ne morejo odpustiti, lahko so le hudi nanjo. To so pa lahko na vsakega, ki gre na bolniško, a ne? Ko otrok zboli, ti pokliči zdravnika, potem šefico in ji povej, da si na bolniški. Dokler prineseš bolniški listi, ti ne more nič.

ja,Andrej,sem čisto normalna…samo povem kaj in kako mislim,tako kot poveš ti.In če se v nečem ne strinjava,ni nujno,da sva nestrpna drug do drugega.
Če še enkrat prebereš moj odgovor sem ji napisala,da normalno,da gre lahko na bolniško…nisem ji pa citirala zakone in člene,ker predvidevam,da si jih vsak ,ki ga zanima oz.ki ima problem,pogleda sam.

Moje,osebno,mnenje pa je,da delo očeta ni večvredno od dela matere,kot ni materinstvo večvredno od očetovstva.

Moje drugo ,osebno,mnenje je,da se da če se hoče.Sem mati,zaposlena sem na odgovornem,vodilnem mestu,pa v 30-ih letih službovanja še nisem bila na bolniški-nekaj zato,ker dam več na preventivo kot na kurativo,nekaj zato,ker se znam organizirati in vključiti v družinsko sobivanje vse člane družine…Primitivna mi je miselnost,da so matere na bolniški,očetje so pa v blaaaazno pomembni službi in ne morejo manjkat.

Ker imam priliko videti,kako se izkorišča bolniška sem negativno nastrojena in prijavim vsakega,za katerega vem,da neupravičeno jemlje tudi iz mojega (in tvojega) žepa.Ker imam tudi besedo pri zaposlovanju v firmi ti odkrito povem,da tistim na veliko bolniških ne dam zelene luči pri podaljšanju razmerja ali spremembi v nedoločeno.Ti lahko zdaj to komentiraš po svoje,tvoja pravica,kakor hočeš,sama bom še naprej zagovarjala svoje stališče,da se da če se hoče-je ni stvari,ki se je ne bi dalo zorganizirat.

Sto ljudi,sto čudi,dragi Andrej.

Alo punce pa ne se zdaj kregat, zaradi moje bolniške. Obema se najlepše zahvaljujem za nasvet in pomoč. Jaz vem da imam pravico do bolniške za nego otroka in da me zaradi tega ne morejo odpustiti, vendar šefica me ne mara zaradi osebnih razlogov in mi greni življenje kjer se le da. Brez skrbi moj namen ni niti najmanj izkoriščevati bolniško, saj si od vsega najbolj želim normalno, tekoče življenje, otroci v vrtec, starši pa v službo. Neplačanega dopusta si ne morem privoščiti, ker potem ne vem s česa bomo živeli. Pa očetovo delo ni bolj pomembno od mojega, ima pa privat in dela sam, in se mora loviti krepko za vsak posel, da je potem kak zaslužek.
Pa še nekaj, izjava enega zdravnika, drage mamice prostovoljno ste se odločile za otroke in vaša dolžnost je, da poskrbite za otroka tudi tedaj, ko je bolan. Vaša ljubezen in bližina je že pol zdravja.
Pa lp

Veš mnj, z otrokom živim sama in je bila kot dojenček velikokrat bolna (kljub preventivi), tudi kot predšolski otrok je pogosto zbolevala (ne hujšega kot bronhitis, ampak bili so pogosti), pa čeprav ni hodila v vrtec. Ker sem mislila, da sem nenadomestljiva v službi, je bolnega otroka čuvala moja mama. Bolniških nisem imela nikoli. Pa sem jih enkrat, ko je hčerka po preboleli angini takoj dobila še norice, od odlične hčerkine zdravnice,ko je vprašala za bolniško, tako ” na mehko” slišala, da otrok, ki je bolan, ob sebi potrebuje predvsem mamo. Zamislila sem se. Zelo. K sreči je hčerka bolezni prerasla…
Ampak zakaj pišem? Veš, ker je res, da otrok mamo potrebuje, predvsem, ko je bolan.
Žal mi je, da nisem bila takrat doma (imam tako delo, da me v službi vse počaka in nihče ne dela namesto mene). In zato, ker se z grenkobo spomnim, ko je bilo treba napredovati, se name pozabili – pa ob vseh pohvalah in oh in sploh. Pač zato, ker tisti bolj tečen uspe, drugi, ki smo tiho pa… Pač tako osovražena JU. In zato danes vem, da bi naredila drugače. Mogoče????
LP

Moja znanka je imela otroka do drugega leta non stop bolnega,Takoj,ko ga je pripeljala v vrtec je zbolel.
Potem sta se z možem dogovorila,da ostane doma (mož tudi privat),do otrokovega 4,5 leta starosti,v službi so ji šli na roke in ji dali neplačano odsotnost,sami pa najemali študente namesto nje.Kmalu je ugotovila,da je življenje močno pocenila,ker je vsa gospodinjska dela zracionalizirala,za hrano je porabila bistveno manj kot prej,da o zdravju otroka ne govorim.
O tem sem razmišljala,ko sem ti pisala o neplačanem dopustu,ne pa,da namesto bolniške vzameš NPD.
Lep pozdrav

Moja znanka je imela otroka do drugega leta non stop bolnega,Takoj,ko ga je pripeljala v vrtec je zbolel.
Potem sta se z možem dogovorila,da ostane doma (mož tudi privat),do otrokovega 4,5 leta starosti,v službi so ji šli na roke in ji dali neplačano odsotnost,sami pa najemali študente namesto nje.Kmalu je ugotovila,da je življenje močno pocenila,ker je vsa gospodinjska dela zracionalizirala,za hrano je porabila bistveno manj kot prej,da o zdravju otroka ne govorim.
O tem sem razmišljala,ko sem ti pisala o neplačanem dopustu,ne pa,da namesto bolniške vzameš NPD.
Lep pozdrav[/quote]

Ja, samo verjetno da neki delavki v proizvodnji ne bodo šli tako na roke… Pa tudi zaloge moraš imeti toliko, da lahko cela družina preživi z eno plačo. Ni realno tega vsakemu predlagat.

…se strinjam s tabo…mama je MAMA in konec…otroci so bitja za sebe…drugega varstva nimam – stari starši še delajo, tako sva z možem sama za vse…ko je prvo leto vrtca zbolel, se mi je paralo srce…že tako je hudo, ko ti zboli otrok, potem je pa ta bolniška – a spet TI…vedno mi je bila taka muka javit, da ima vročino ali bronhitis, pljučnico, itd. in bova morala ostati doma…sama sem se jokala, ko sem šla v službo in ga pustila, bolnega doma, z očetom, kljub temu, da ima 1x večjo plačo in nas on živi… sinko ni hotel jesti, vzeti zdravil, na kontroli je bil kaos…ponoči ni več spal, se vseskozi prebujal in me klical – tako sem bila v službi v skrbeh, neprespana, že sama potrebna zdravnika…samo zato, da me v službi niso gledali postrani in me šefinja pustila pri miru…pa tega itak nobeden ne ceni…v JU si številka…vendar ne obupat, tudi obdobje bolezni mine… otrok, ki rabi in dobi pozornost mame hitreje ozdravi…zdržite, saj bo…LP vsem…

Jaz na to gledam čisto tehnično: če je otrok bolan, ti da zdravnik bolniški list -> ostaneš doma z otrokom in ga neguješ. Kateri od staršev je tisti, ki ostane doma, je stvar dogovora in okoliščin (plača, delovno okolje itd). Delodajalec nima nobene pravice (in morale), da te izsiljuje zaradi bolniških odsotnosti, prav tako nima zakonske podlage, da te odpusti zaradi bolniške odsotnosti zaradi nege otroka.

Ergo, jaz bi bolniško vzela mirne vesti, kot je napisala “tako je”, se žrtvovanja bolniške v podjetju hitro pozabijo (ko bi bilo potrebno napredovanje, višja plača itd..). Odpustijo te dandanes mimogrede in odpovedovanje svojim pravicam (da ne govorim o dolžnosti starša, da poskrbijo za bolnega otroka) tukaj ne pomaga dosti.

Svetovati nekomu, da vzame leto neplačanega dopusta pa je po mojem mnenju aroganca brez primere. Ljudje, ki že tako komaj preživijo z dvema plačama, lahko dobesedno crknejo z eno. Težko si tudi predstavljam, da bi podjetje sploh pristalo na kaj takega.

Veliko sreče

Glej,na forumu smo tudi taki,ki z lahkoto preživimo čez mesec,hvala bogu…torej,taki,ki imamo v redu plače.Zato je za nekatere moj predlog čisto sprejemljiv.
In moje podjetje je zelo naklonjeno takim rešitvam.Za to obdobje pač zaposlimo nekoga za določen čas.
Torej,pusti nam drugačnost.

Na forumu smo tudi taki, ki nam sploh ni potrebno delati (imamo toliko premoženja, da lahko živimo le od le-tega), pa vseeno delamo in se hkrati zavedamo, da je ogromno ljudi v hudi finančni krizi. V položaju kot si ti (in jaz) si morda res lahko “privoščiš” marsikaj (se ne sekiraš preveč, če te delodajalec izsiljuje in grozi z odpovedjo; si lahko privoščiš neplačani dopust itd.), vendar to ne pomeni, da je tak nasvet dober tudi za nekoga, ki se očitno boji izgube službe (sklepam, da torej ne more preživeti brez plače).

Večina delodajalcev zagotovo NI naklonjena dolgim neplačanim dopustom, saj ostanejo brez delavca (potrebujejo nadomestilo), delavec je še vedno formalno zaposlen in ima podjetje zato do njega odgovornost, da ne govorim o socialnem zavarovanju (kdo plačuje prispevke -> boniteta??).

Odgovoren človek ne daje nasvetov, ki so koristni le nekomu, ki je v podobnem položaju, ampak se zna vživeti v vlogo prejemnika nasveta.