Boljše je ugasniti luč … ali … bolje je ugasniti luč.

Kaj je pravilno? Kako naj se orientiram?

Pravilno je oboje, osebno raje uporabljam bolje, da se prislov bolj loči od pridevnika.

Jaz uporabljam bolje. Orientiram pa se po kompasu (ali pa po zvezdah). :-))

Zanimivo vprašanje 🙂 V bistvu slovnično nista pravilni obe različici, čeprav v praksi ljudje tega konkretnega jezikovnega oreha v večini primerov ne znajo streti.

Pravilno je “boljše je”, ker gre v tem primeru za pridevniški primernik, ne pa za prislovnega. Pomagamo si z vprašalnicami:
Boljše je … –> vprašamo se: kakšno je, in ne kako je (oziroma na kakšen način je).

To je zadeva, ki jo obvladajo redki, sama sem se je naučila iz jezikovnega nasvetnega članka. Ne vem pa, ali je bil Sršenov ali Modrov.

Hvala vsem!

Jana10, kdaj pa potemtakem uporabimo prislovni primernik? Mi lahko napišeš kakšen primer? Ker žal še vedno ne razumem … hvala

Ključna pomoč so vprašalnice.

Primer 1:
Boljše je, da prireditev letos organiziramo sami. (“Kakšno je?” IN NE “Na kak način je?” Še bolj logično in razvlečeno bi se vprašali – Kakšna je situacija -> boljša. Ampak s temi razvlečenimi vprašanji že zaplujemo v nevarnejše vode.)
Če takšne rabe ne moreš dojeti z logičnimi vprašanji, si samo pravilo zapomni, da je v teh primerih na vrsti pridevniški primernik.

Primer 2:
Letošnja prireditev je bolje organizirana, kot je bila lanska.
Tu se po “bolje” vprašamo: Kako je organizirana? oz. Na kak način je organizirana?

Jana10, hvala ti! Obvladaš. 🙂

Tole je prav zanimivo razmišljanje. Razmišljam in razmišljam o teh vprašalnicah – jaz se namreč vprašam “kako”. Ampak ne vem, ali je bilo najprej vprašanje ali pa je moja vprašalnica takšna, kot je, ker je izšla iz rabe prislova. Bi me pa res zanimal članek, v katerem si to prebrala. A ga slučajno imaš? Ali pa vsaj približno veš, kdaj in kje je bil objavljen?

Jaz se pridružujem Zvedavčevemu stališču, da je “bolje ugasniti luč”.

Upornik brez razloga? Ali pa imaš razlog? 🙂

Sploh ne upornik v tem primeru.

🙂

Sem prej gledala nadaljevanko na tv, v angleščini, in mi je na misel prišla še ena ideja, kako v navedenih primerih prepoznati, ali gre za pridevnik ali prislov. Preprosto, zadevo si prevedeš v angleščino 🙂

It is natural (pridevnik) to feel hungry in the morning
NE PA
It is naturally (prislov) to feel hungry in the morning.

No, pa sklenimo to temo 🙂

Dobro je vedeti. It is good to know. Torej je dobro v tem primeru – po tvoje – pridevnik?

Mhm, “good” je pridevnik.
Prislov je pa “well”. Nepravilno: It is well to know.

Ampak oba imata pa enako obliko v primerniku in presežniku (zato to ni najboljši primer).
pridevnik: good, better, best
prislov: well, better, best

Po mojem sta potrebna samo vaja in cas 🙂
Cel svet je napacno govoril It is me, ceprav je pravilno It is I … No, dokler ni prisla serija ‘Allo ‘allo 🙂

Vem, da je good pridevnik, well pa prislov. Sprašujem za “dobro”. Je torej ta beseda pridevnik? Po moje je namreč prislov. Ne vidim pa povezave s stopnjevanjem?

Ja, pridevnik, srednji spol. Saj ravno zaradi srednjega spola prihaja do zamenjave oziroma zmede (zaradi enake oblike – dobro: pridevnik, srednji spol ter dobro: prislov).

PRIDEVNIK (kakšno?)
To je dobro. = Dobro je.
Peto mesto je tudi dobro.

PRISLOV (kako ali na kak način?)
Rad dobro je.
Včeraj smo se pa res dobro zabavali.

Primernik pa sem omenila, ker je bilo osnovno vprašanje povezano s tem – ali v konkretnem primeru uporabiti “bolje” ali “boljše”. V slovenščini imamo ravno v primerniku dve različni obliki (za prislov in pridevnik), v angleščini pa ravno pri primerniku (in presežniku) pride do enačaja – primernik je enak tako za pridevnik kot prislov – better oziroma best.

Hmm, angleščine raje ne bi mešal v tole, tam so pravila malo drugačna.

I feel good.
I feel well.

je v angleščini na primer oboje pravilno (in oboje bi v slovenščino prevedili “Počutim se dobro.”, ne pa prvega “Počutim se dober.”), ampak pomen je različen: oblika s prislovom se uporablja le, kadar govorimo o zdravju (pravzaprav naj bi se, tujci uspešno maličimo angleščino, ko se ne oziramo preveč na njihove slovnične podrobnosti), pridevniška oblika pa, kadar govorimo o počutju.

The bells sounds good.
Zvonovi zvenijo dobro (lepo). (in ne “Zvonovi zvenijo dobri.”)

I treat him good.
Z njim ravnam dobro.

Keep Slovenian interesting.
Ohranimo slovenščino zanimivo.

Tako nekako mi je vbijala v glavo znanka anglistka, ko mi je razlagala, kdaj je v angleščini predmetovo določilo (object complement). Če uporabim Đorđev citat: “Ako su lagali mene i ja lažem vas.” 🙂
Morda se bo oglasila še kakšna anglistka in kaj komentirala.

Hvala za razlago glede primernika. Glede pridevnikov in prislovov: v tvojih primerih seveda ni dileme, kaj je pridevnik in kaj prislov. V stavku “Dobro je vedeti” sem pa jaz še vedno v dilemi in še vedno se bolj nagibam k temu, da je v tem primeru dobro prislov.

“Dobro je vedeti” razvežeš:

Dobro je, da to vemo/veš –> To je dobro, da to vemo.
Razvezava je seveda okorna in tako se nikoli ne bi izražali. Vendar je v pomoč pri analizi.

Dobro je vedeti – (pridevnik)
To je dobro vedeti (pridevnik)
Dobro je proučiti takšne zadeve (pridevnik)

To je treba dobro vedeti (prislov)
To je treba dobro proučiti (prislov)

Zvedavec, na anglescino sem se spomnila samo v tem cisto konkretnem primeru, ker se mi je zdelo, da bi lahko bila v pomoč. Saj gre za isti tip:

It is natural, NE PA It is naturally.

Primeri, ki jih ti navajaš, so iz drugega konteksta, ampak tu imaš recimo eno povezavo:

I FEEL GOOD
[Q] From an anonymous writer: “Can’t proper usage allow me to say, for example, ‘I feel good’, and refer to my sense of well-being (not **** sense of touch), rather than say, always, ‘I feel well’ referring to my sense of well-being?”

[A] It’s an informal usage, particularly in the US, which dates back well into the nineteenth century, but is still regarded in some quarters as being non-standard. However, it is so common that we now have the adjective “feel-good” (or “feelgood”) formed from it. There is a small distinction of sense between the two forms, in that “feeling well” always refers to health, while “feeling good” refers more generally to one’s state of mind—to be happy, in good spirits, and not depressed. Contrast “feeling bad” in the sense of being embarrassed or unhappy about some situation, which is now regarded as being standard English.

Hotel sem le opozoriti, da je nevarno sklepati na podlagi drugega jezika, ker se ravno pri tem slovenščina in angleščina razlikujeta.

Drugače se pa po premisleku (malo je trajalo, ker so me priganjali neki roki) strinjam s tabo, da gre res za pridevnik in je prava oblika “boljše”.

Če bi bil tukaj prislov:
“Dobro je ugasniti luč.”

bi se ga moralo dati nadomestiti s kakšnim drugim načinovnim prislovom:
“Izjemoma je ugasniti luč.”
“Molče je ugasniti luč.”
To pa ne zveni smiselno.

Protiargument bi lahko bil, da tudi pri “Jaz sem dobro.” ne moreš zamenjati v “Jaz sem izjemoma.” Ampak rekel bi, da je ta fraza izjema in je tukaj “biti dobro/bolje/slabo” pač stalna fraza s prislovom. Tukaj ne moreš zamenjati niti v “Jaz sem pametno.”, “Pametno je ugasniti luč.” je pa v redu.

Torej:
Jaz sem bolje.
Boljše je ugasniti luč.
Boljše je nemudoma ugasniti luč.
Boljše je bolje ugasniti luč.

Filip, zdaj me pa lahko poskusiš prepričati nazaj 😉

Hm … predlog zamenjave je vsekakor zanimiv. No, v primeru “dobro je ugasniti luč” si pa že sam našel protiargument. Tudi “izjemno je ugasniti luč” ne gre. Pa je “izjemno” pridevnik.

Pozdravljeni!

Mene pa zanima naslednje:

Katera varianta je pravilna: ‘Sprememba na bolje’ ali Sprememba na boljše’?

Sprememba na bolje.