Bohinj
http://www.bohinj.si/narava/narava_in_naravna_dediscina_si.html
Če govorimo o naravnih znamenitostih, moramo s tem pojmom označiti kar ves Bohinj. Med tolmuni Save spodaj v dolini in gorskimi grebeni je najti toliko lepega, da je mogoče na tem mestu predstaviti le skromen vzorec. Raziskovanje Bohinja je torej za obiskovalca velik izziv, ki ga bo olajšala zajetna zbirka literature, priporočnikov in zemljevidov.
Ob vseh znanih in znamenitih vrednotah pa so še najdragocenejša presenečenja, ki čakajo v kakem gozdnem zakotju, ob samotnem tolmunu, na pisani blazini med sivimi pečinami… Prav nedotaknjena narava ponuja najlepša doživetja, a terja najodgovornejši odnos. Semkaj prihaja človek le na obisk in tako naj se tudi obnaša!
Naš gorski kot si najlepše ogledamo z lahko dostopnih sredogorskih razgledišč. Kot odprto knjigo gledamo Bohinj z Vodnikovega razglednika nad Koprivnikom. Klasičen pogled na jezero nudi grič Peč nad Sv. Janezom, iz oči v oči z velikani pa stojimo pri SKI hotelu na Voglu, kamor nas brez truda pripelje žičnica.
Zajamniki, Uskovnica, Vogar, Komna, blagi vršiči nad Soriško planino so imena najpogosteje obiskanih bohinjskih razgledišč.
Veliko bogastvo Bohinja so vode. Očarljive so, kadar se pomirijo v velikem Bohinjskem jezeru ali smaragdnih očescih Triglavskih jezer. Njihovo igrivost občudujemo ob gorskih potokih, njihova moč pa nas presune ob pogledu na slapove. Slavna Savica, slap Mostnice v Vojah, Grmečica… so imena najznamenitejših bohinjskih slapov, prav vseh pa vam še ne smemo izdati.
Čudaški Govic ob redkih izbruhih pripoveduje o skrivnostih kraškega podzemlja. O tisočletnem delovanju voda pričajo korita s svojimi kamnitimi skulpturami, sledove davnih ledenikov pa skrivajo zaraščene morene in grbine, ne nazadnje pa tudi sama Bohinjska dolina s svojo koritasto obliko.
Tudi rastlinski svet spada med žlahtne prvine bohinjske narave. Gozdovi so se najbolj razbohotili na pokljuških planotah, ki skrivajo tudi naravoslovne posebnosti kot so višinska barja s svojo specifično floro. Pisan okras gorskih trat, tako značilen za slovenki alpski svet, je v Bohinju še posebno razkošen. Po bogastvu gorskega cvetja najbolj slovita Črna prst in Dolina Triglavskih jezer.
Visoko nad vrvežem doline, nad izviri bohinjskih voda in nad pisanimi preprogami sredogorja se vzpenjajo visoki vrhovi. V čistem jutru si nadenejo škrlatno haljo, v popoldanski pripeki jih često zagrnejo oblaki, v pričakovanju nevihte jih prekrije svareča sivina. Ob jasnih večerih pa znova zažarijo v zadnjem soncu, ko se v dolini že prižgo prve luči. Prelepi so že, če jih občudujemo iz doline. Še lepši so, če jih spoznamo od blizu!
Vogel – Komna
Vogel (ali Suha) – Rodica
Rodica – Črna prst
Črna prst in Bohinjske Bistrice
Vrh Bače – Kobla
Vogel – Šija, Vrh Vogla
peš skozi Žagarjev graben na preval Globoko
vrhovi nad Sorico
Sorica – Ratitovec
Komna – Mali Bogatin
Komna – Oslova škrbina
Komna – Triglavska jezera
pl.Blato – pl.Jezero – pl.Viševnik – Pršivec – Vogar – pl.Blato
pl.Blato – pl.Laz – (Lazovški preval) – pl.Krstenica – pl.Blato
Komarča – Triglavska jezera – (Ml.Tičarica) – pl.Ovčarija – pl.Dedno polje – pl.Jezero – Vogar – Stara Fužina
Stara Fužina (ali iz Studorja z avtom) – Uskovnica – pl.Konjščica (Veliki Draški vrh, Viševnik)
Koprivnik – Vodnikov razglednik
Rudnica (z vseh strani)
Mrzli studenec (z avtom) – krožna Pokljuška pot
in še in še…
Forum je zaprt za komentiranje.